Železne vrtnice v mini krilih

Dneve po jubilejnem prazniku republike so Kitajci izkoristili za izmenjavo mnenj o četrtkovi slavnostni paradi. Le redki civilisti znajo povedati, zakaj so močne rakete in novi tipi topov tako pomembni.

Objavljeno
06. oktober 2009 11.36
Zorana Baković
Zorana Baković
Peking - Dneve po jubilejnem prazniku republike so Kitajci izkoristili za izmenjavo mnenj o četrtkovi slavnostni paradi. Le redki civilisti znajo povedati, zakaj so močne rakete in novi tipi topov tako pomembni, v trenutku, ko kdo omeni ženske čete, pa vsi po vrsti navdušeno dvigujejo palce. Najbrž tudi ni bilo nikogar, ki ne bi bil opazil, da se je celo predsednik Hu Jintao, ki je ponavadi zelo resen in zadržan, od srca nasmejal, ko so čez Trg nebeškega miru korakala dekleta v paradnih uniformah - precej kratkih krilih, škornjih z malce dvignjenimi petami in baretkami, nagnjenimi na desno.

Odzivi na nasmeh državnega in partijskega voditelja so bili različni; nekateri so bili razočarani, da se razveseli le takrat, ko vidi lepe ženske, drugi pa so si oddahnili, saj je pokazal, da je tudi on samo človek. Komentarji v zvezi z »rdečo armado« v minicah pa so bili izključno pozitivni.

 

Posebnih pohval so bile deležne pripadnice milice, ki so nosile rdeče uniforme, bele kape in srebrne škornje. Z brzostrelkami na prsih so korakale s tolikšno natančnostjo in energijo, da niso prav nič zaostajale za svojimi moškimi kolegi. Potem ko so odkorakale mimo, ne da bi naredile eno samcato napako, so poveljniki priznali, da njihov trening ni bil prav nič lažji od tistega, ki so ga morali prestati vojaki.

 

Dekleta so bila seveda izbrana po lepoti in višini - morale so biti visoke od 163 do 175 centimetrov, odred milice pa sta vodili dve študentki modnega dizajna, Zhao Na in Zhang Xiaofei, ki sta pred tem delali kot modela za Mercedes-Benz in Audi oziroma L'Oréal, lani pa sta bili med lepoticami, ki so pomagale pri podeljevanju medalj na olimpijskih igrah. A vse to jima ni pomagalo, da bi se izognili desetmesečnemu vojaškemu treningu s 50 sklecami in skoraj tisoč paradnimi koraki dnevno.

 

Ko so se jim kolegi na začetku posmehovali, češ da so takrat, ko stojijo mirno, videti kot »rezanci«, so se odločile za še strožje standarde od tistih, ki so predvideni za vojake: namesto dve uri so morale v položaju mirno brez enega samega giba zdržati tri ure, namesto 40 sekund, v katerih ni dovoljeno treniti z očmi, pa so, ne da bi trenile, zdržale celo minuto. Vsak mesec so zavrgle par škornjev, popolnoma zdelan od korakanja, 1. oktobra pa so bile dodobra pripravljene na parado.

 

Poleg pripadnic milice so bile ženske na paradi tudi v bojnih letalih, ki so preletavala Tiananmen. To je bila prva generacija pilotk v Narodnoosvobodilni vojski. Ženski odredi so v hipu dobili celo vrsto vzdevkov od »železnih vrtnic« do »orožja za mini uničenje«. Največja zabava po vsem tem pa je bilo ugotavljanje, koliko so zožali in skrajšali krila novih rodov pripadnic oboroženih sil v primerjavi s tistimi, ki so jih nosile vojakinje pred desetimi leti.

 

Iz torkove tiskane izdaje Dela