Francija brez uradnih odzivov na madridsko srečanje

Pariz/Madrid - Francija, ki je tako kot Nizozemska na referendumu leta 2005 zavrnila evropsko ustavno pogodbo, se ni uradno odzvala na petkovo srečanje v Madridu, na katerem se je sestalo 18 članic Evropske unije, ki so že ratificirale ustavno pogodbo, ter Irska in Portugalska. To je tudi prvič, da država, ki velja za enega od motorjev evropskega procesa, ni sodelovala na pomembnem srečanju, na katerem se razpravlja o prihodnosti unije.

Srečanje na pobudo Španije in Luksemburga

Na včerajšnje srečanje, ki je bilo organizirano na pobudo Španije in Luksemburga, nista odzvala ne zunanji minister Philippe Douste-Blazy ne ministrica za evropske zadeve Catherine Colonna.
Udeleženke srečanja v Madridu so se strinjale, da predstavlja obstoječe besedilo pogodbe dobro osnovo pri iskanju kompromisnih rešitev za oživitev dokumenta. Toda izrazile so tudi pripravljenost na odmike, države, ki dokumenta še niso ratificirale, pa pozvale, naj predložijo rešitve. Države, ki ustavne pogodbe še niso ratificirale, so bile na srečanje vabljene zgolj kot opazovalke. Vabilu sta se odzvali Irska in Portugalska, s pisnim prispevkom pa tudi Danska in Švedska.

O srečanju pa so svoje mnenje podali francoski socialisti (PS). "Pobuda Španije in Luksemburga je obžalovanja vredna, saj daje slutiti, da države, ki so ustavno pogodbo zavrnile, nimajo več pravice sodelovati pri razmišljanju o prihodnosti Evropske unije," so sporočili. "To, da Francije ni bilo na evropskem srečanju, kar je prvič po letu 1957, ni sprejemljivo - brez nje namreč ni mogoče najti nobenega izhoda iz evropske krize," so dejali v stranki, ki v svojem letošnjem programu zavrača tako obliko ustave, "kot so jo zavrnili Francozi".

Neudeležba Francije je (ne)sprejemljiva

Poslanec iz vrst vladajoče Unije za ljudsko gibanje (UMP) Lionnel Luca pa je menil, da je neudeležba Francije "nesprejemljiv presedan", saj je "dejansko prišlo do diskriminacije med Evropejci, pri čemer se 'dobre' od 'slabih' ločuje po tem, kako so glasovali, ali celo po tem, da sploh niso glasovali".

Svojo podporo ustavi pa je v intervjuju za današnjo izdajo španskega dnevnika EL Mundo izrazil Hans-Gert Pöttering, ki je bil 16. januarja izvoljen na čelo Evropskega parlamenta. Ustavna pogodba je po njegovih besedah "sredstvo, s katerim lahko unija doseže uspeh". "Naredil bom vse, kar je v moji moči, da se bo spoštovalo bistvo pogodbe," je dejal Pöttering.

Predsednik Evropskega parlamenta je poleg tega tudi "globoko prepričan", da se unija brez ustave ne more več širiti, razen na Hrvaško. "Ne moremo širiti unije vse do točke, ko se bo sesula ... Naj tisti, ki si prizadevajo za nadaljnjo širitev, najprej opravijo svojo nalogo, da bi dosegli potrebne rezultate," še pravi Pöttering.