Tiskane izdaje
Francija je iz skupne vojaške poveljniške strukture Nata izstopila leta 1966 v času predsedniškega mandata generala Charlesa de Gaulla, s čimer je pomembno vplivala na nadaljnje usmeritve zavezništva, katerega članica je sicer ostala. De Gaulle se je takrat za tako potezo odločil, ker se je po njegovem prepričanju v zavezništvu preveč okrepila vloga ZDA. Ukinil je tudi oporišča Nata v državi v prizadevanju za suverenost Francije nad lastnim ozemljem.
"S končanjem tega dolgega procesa bo Francija postala močnejša in vplivnejša. Zakaj? Ker so tisti, ki so odsotni, vedno v zmoti, ker naj Francija raje soodloča, kot da se podvrže odločitvam drugih," je na vojaški konferenci na temo Francije, evropske obrambe in Nata v 21. stoletju v Parizu povedal predsednik Francije.
Do odločitve je bila kritična voditeljica opozicijskih francoskih socialistov Martine Aubry. Po njenih besedah nič ne opravičuje tega, kar je sama označila za Sarkozyjevo naglo zavzemanje za tesnejše vezi z Natom. Slednji se je medtem že pozitivno odzval na odločitev Pariza. Generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer je tako danes "toplo pozdravil" odločitev Francije, da se znova polno vključi v poveljniško vojaško strukturo Nata.
Francoski premier Francois Fillon je sicer pred dnevi sporočil, da bo francoski parlament 17. marca glasoval o ponovni vključitvi Francije v vojaško poveljniško strukturo Nata. Francoska vlada želi namreč omenjeno odločitev vezati na vprašanje zaupnice vladi.
