Tiskane izdaje
Pariz – Rasizem je večplasten, njegovo menda manj izpostavljeno različico – rasizem do belcev – zadnje čase poskuša po svoje »detabuizirati« francoska desnica, ki, potisnjena v opozicijo, išče svoj novi izraz. Za nekatere je slišati kot resnica, za druge je svet, ki so ga v politične namene postavili na glavo in poimenovali narobe: da bi še bolj zaostrili družbena nasprotja.
Rasizem je mogoče politično izpostaviti na veliko načinov, v Franciji, kjer ima po novem vse vajeti oblasti v rokah levica, je vidni politik desnosredinske Zveze za ljudsko gibanje (UMP), njen generalni sekretar Jean-François Copé, pred kratkim objavil knjigo Manifeste pour une droite décomplexée.
V njej se zavzema za moderno desnico brez kompleksov, za odkrito družbo brez tabujev, zato je treba, kakor piše, jasno razčleniti tudi »rasizem, ki se v Franciji širi do belcev«. Zveza protibelski rasizem – tega po njegovem pisanju ni mogoče prezreti v mnogih revnih četrtih – dviguje zdaj nemalo medijskega prahu. Oglašajo se zagovorniki demokracije in odločno obsojajo »sprevrženo« in manipulativno Copéjevo dikcijo, »izposojeno in navdihnjeno pri skrajni desnici«.
Politik opozarja, kako nekateri posamezniki, celo takšni s francoskim državljanstvom, v socialno zaznamovanih predmestnih okoljih rasistično pristopajo k »pristnim Galcem«, ker se ti od njih razlikujejo po veri, barvi kože in koreninah. »Z izrazom zavestno in namenoma drezam v tabu, saj je to resnica, ki jo živijo nekateri sodržavljani že leta. In ker o njej molčimo, je travm vedno več.«
Na številne očitke, da zajema iz skrajnega desničarskega besednjaka, ki ga brez sramu uporablja voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen, politik odgovarja, da ni nihče lastnik besed ali idej. Čeprav nasprotuje vsaki navezi z radikalnim, to zanj še ne pomeni, da jih ne smejo zanimati in skrbeti iste družbene teme. Za resnico, na katero opozarja, se zato ne namerava nikomur opravičevati.
Nasprotniki na levi, tako politični kakor tudi intelektualni, verjamejo, da bi se moral, saj politika ne sme zlorabljati besed. Copéjeva lahkost izražanja da je neznosna in nedopustna: problemi integracije ali prestopništva so nekaj, rasizem pa drugo. Olivier Esteves z univerze Lille-III še dodaja, da izraz »protibelski rasizem« ne odpravlja nobenega tabuja, ampak samo zamegljuje izvorni problem in ga celo sprevrača. Namiguje na »nehvaležnost priseljencev do Francije«, ob strani pa pušča celo paleto zgodovinskih, ekonomskih, socioloških in političnih dejstev: od diskriminacije priseljencev na trgu dela do stanovanjske in šolske politike, še odnosa, ki ga ima do drugih policija ...
Francija je zdaj resda v večinskih rokah levice na vseh ravneh – od predsednika, vlade, parlamenta in senata do regij in mest –, a ni malo takšnih, ki svarijo, da razpoloženje med prebivalstvom že dolgo ni bilo tako desno.
Kakor redno poročajo mediji, niti politika do Romov, ki skrbi številne nevladne organizacije, pod novo vlado ne izgublja ostrine. Vesti o praznjenju divjih naselij, ne da bi lokalne oblasti poskrbele za predvolilno obljubljene alternativne rešitve, zadnje čase ne manjka. Podobno kakor je bilo brati o čarterskih letih z Romi na krovu proti Romuniji in Bolgariji, za nameček pa so pred dnevi celo neki jezni Marseillčani vzeli stvari v svoje roke: na lastno pest so pregnali Rome iz nezakonitega naselja in ga požgali.
Medtem ko poskuša v težkih časih krize leva politika čim bolj spretno vrteti prvo taktirko, išče opozicijska desnica svoj novi izraz.
Kaže, da ga bo predstavljal bodisi nekdanji premier François Fillon bodisi poslanec in župan Jean-François Copé. Oba sta kandidata za prihodnjega predsednika Zveze za ljudsko gibanje, ki ga bodo na kongresu stranke izbrali 18. novembra, Oba se poskušata uveljaviti z besedami. Francoska javnost budno preži na najbolj nevarne.
