Tiskane izdaje
Ocenjujejo, da grožnje svobodi interneta postajajo vse bolj raznolike, piše Slovenska tiskovna agencija. Načini nadzora nad spletnimi pogovori so na prvi pogled manj očitni, a nič manj nevarni, je dejala vodja projektov pri organizaciji Sanja Kelly.
Poročilo, ki so ga objavili v ponedeljek, ocenjuje razmere v 47 državah po svetu, med katerimi pa ni Slovenije. Med državami, ki so najbolj ranljive in kjer se utegnejo razmere v prihodnjem letu poslabšati, omenjajo Azerbajdžan, Libijo, Malezijo, Pakistan, Rusijo, Ruando in Šrilanko. V 19 od 47 ocenjenih držav so v zadnjem letu sprejeli novo zakonodajo, ki bodisi omejuje svobodo govora na spletu, krši zasebnost uporabnikov ali kaznuje posameznike, ki objavljajo neželeno vsebino.
V 26 državah, med katerimi jih je več, ki veljajo za demokratične, so zaradi objavljene vsebine na spletu aretirali vsaj enega blogerja. Krepijo se tudi fizični napadi na vladne kritike. Takšne napade so zaznali v 19 državah, v petih pa so zabeležili uboje novinarjev ali aktivistov, ki so bili posledica vsebine, objavljene na spletu.
Vse več je plačanih provladnih komentatorjev, medtem ko so bili vladni kritiki v 19 državah žrtev hekerskih napadov.
Na splošno se nadzor nad spletnimi vsebinami krepi, a po drugi strani so v več državah zabeležili pomembne zmage, ki so posledica pritiska državljanov, še ugotavlja poročilo.
Izpostavlja, da je največ uporabnikov spleta na Kitajskem, kjer pa imajo tudi najbolj izpopolnjen sistem nadzora, ki postaja čedalje ostrejši. Poleg tega se več držav - omenjajo Iran, Belorusijo in Uzbekistan - zgleduje po Kitajski.
Iranski pravosodni organi so izrekli nekatere najhujše kazni na svetu za dejavnosti na spletu, vključno s smrtno kaznijo za tri blogerje in informacijske strokovnjake. V Rusiji je internet še dokaj necenzuriran, a so se tudi tam okrepile kampanje diskreditacije spletnih aktivistov, Kremelj pa načrtuje, da bodo nadzor zaostrili. Tudi v Egiptu po padcu režima niso odpravili nadzora nad spletom, več blogerjev je bilo žrtev ustrahovanja ali napadov, ker naj bi žalili vojaške oblasti ali motili družbeni mir, po pisanju STA še ugotavlja poročilo Freedom Housa.
