Tiskane izdaje
Gospa Fu Ying, odpravljate se v Slovenijo na redni obisk, da bi se posvetovali s svojimi kolegi. Nam lahko poveste, o čem se boste pogovarjali med tokratnim obiskom? Kakšni se vam zdijo kitajsko-slovenski odnosi?
Z odnosi s Slovenijo smo zadovoljni. S Slovenijo se veliko pogovarjamo na različnih ravneh, Slovenija je tudi ena največjih trgovinskih partneric Kitajske v jugovzhodni Evropi. Vsak Slovenec prispeva več kot 760 ameriških dolarjev k trgovinski menjavi s Kitajsko. To je več kakor v Franciji. Slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo v Šanghaju je obiskalo več kot tri milijone obiskovalcev, v Konfucijevem inštitutu ljubljanske univerze pa se čedalje več ljudi uči kitajščine.
Veselim se pogovorov s slovenskim kolegom. Pogovarjala se bova o tem, kaj vse bi še lahko storili, da bi okrepili naše vsestransko sodelovanje. Med nastopom na ljubljanski univerzi bom govorila o tem, kako se Kitajska razvija, s katerimi izzivi se spoprijema in kakšne priložnosti lahko ponudi.
Kako bi ocenili strateško partnerstvo med Kitajsko in EU? Je že strateško ali je samo partnerstvo, ki bi nekoč lahko postalo strateško? Kaj bi po vašem mnenju lahko naredili Evropejci, da bi zmanjšali trgovinski primanjkljaj s Kitajsko? Slovenska vlada je povedala, da so kitajske naložbe v Sloveniji dobrodošle; se vam zdi, da bi bilo mogoče kmalu izvesti večje naložbene projekte?
Kitajska in EU sta se leta 2003 dogovorili, da bosta vzpostavili vsestransko strateško partnerstvo. Tako smo pokazali, da se obe strani zdita čedalje pomembnejši druga drugi, in povedali, kako bi hoteli, da bi se razvijali naši medsebojni odnosi v današnjem spremenljivem svetu.
Kitajska in Evropa razmišljata podobno o številnih svetovnih vprašanjih. Obe zagovarjata večstranski pristop. Pri odpravljanju težav se raje pogovarjamo kakor prepiramo. Kitajska ceni, da si EU prizadeva vzpostaviti svetovno upravljanje, ki temelji na dogovorjenih pravilih. Uspešno smo sodelovali pri globalnih vprašanjih, denimo mednarodni finančni krizi in podnebnih spremembah. Odnosi med Kitajsko in Evropsko unijo postajajo čedalje pomembnejši z globalnega in strateškega stališča.
Poslovno sodelovanje z Evropsko unijo je za nas zelo pomembno. EU je že sedem let zapored najpomembnejši trgovinski partner Kitajske, ki je drugi najpomembnejši trgovinski partner Evropske unije in najhitreje rastoči izvozni trg. V našem petletnem razvojnem programu za obdobje do leta 2015 smo posvetili posebno pozornost izboljšanju življenjskih razmer prebivalstva, domačemu povpraševanju, inovacijam, spremembi razvojnega modela in zelenemu gospodarstvu. Tako bomo zagotovili, da se bosta močno povečala povpraševanje po naložbah in poraba, hkrati pa se bodo povečale možnosti za sodelovanje med Kitajsko in Evropo, medtem ko si ta prizadeva izpolniti cilje razvojne strategije Evropa 2020. Kitajski presežek pri trgovanju z Evropo je predvsem strukturen. Na področju trgovinske politike nameravamo letos stabilizirati izvoz, povečati uvoz in zmanjšati presežek. Več bomo uvažali iz manj razvitih držav in držav, ki so glavni vir našega trgovinskega presežka.
Radi bi uvažali več visokotehnoloških in okolju prijaznih izdelkov iz Evrope, hkrati pa bi radi videli, da bi EU odpravila omejitve za izvoz visokotehnoloških izdelkov na Kitajsko in druge necarinske ovire za trgovino. Ti diskriminatorski ukrepi niso pošteni ne do Kitajske ne do evropskih podjetij.
Kitajske naložbe v Evropi se hitro povečujejo. Lani so se povečale za 282,8 odstotka. Kitajska podjetja se zelo zanimajo za Evropo, vendar potrebujejo nekaj časa za to, da pridobijo potrebne informacije in izkušnje ter usposobijo osebje. Tudi zaradi negativnega poročanja nekaterih evropskih medijev ne vstopajo tako hitro na evropski trg. Kitajski pregovor pravi, da pameten ptič izbere najboljše drevo za svoje gnezdo. To velja tudi za naložbe. Ustrezno naložbeno okolje, za katerega je značilno medsebojno spoštovanje, enakopravnost, razumevanje in sodelovanje, bo gotovo privabilo več kitajskih podjetij in naložb.
Slovenija ima zanesljivo in močno gospodarstvo. Drug drugega dopolnjujemo s sodelovanjem na področju znanosti in tehnologije, varstva okolja, malih in srednjih podjetij ter številnih drugih področjih. Sodelovanje smo pripravljeni še okrepiti.
Menite, da bi morala biti EU politično dejavnejša na mednarodnem prizorišču?
EU se prilagaja okrepljenemu povezovanju in se spreminja tako navznoter kakor v zunanjih odnosih. Je največja zveza industrializiranih držav, ki skupaj ustvarjajo tretjino svetovnega gospodarstva. Kitajska bi rada videla, da bi EU konstruktivno in pomembno vplivala na svetovno politiko in gospodarstvo v 21. stoletju – stoletju sodelovanja.
Evro je izjemna iznajdba. Je pomemben mejnik za raznovrsten mednarodni denarni sistem in finančno stabilnost po vsem svetu. V obdobju po krizi je evro še pomembnejši.
Ko so kitajski voditelji obiskali Evropo, so povedali, da Kitajska zaupa evru. Naše sporočilo je jasno. Kitajska je dolgoročni vlagatelj na evropskem finančnem trgu. Evropa se lahko zanese na to, da jo bo Kitajska podprla pri premagovanju dolžniške krize evrskih držav. Obljubili smo, da se ne bomo poskušali znebiti evrskih obveznic, ampak jih bomo kupovali še več. Ko govorimo o podpori evru, mislimo resno in izpolnjujemo svoje obljube.
Seveda bi pretiravali, če bi trdili, da bomo tako rešili evro ali celo rešili proces globalizacije. Kitajska ni nikakršen rešitelj, ampak se vede kot prijatelj, ko ga potrebujejo. Nazadnje se bodo morale države same spoprijeti s svojimi izzivi. To velja tudi za svetovno gospodarstvo, ki si mora opomoči in se naprej razvijati.
Vrednost juana se je po letu 2005, ko se je začela reforma deviznega tečaja, že dvignila za približno 20 odstotkov v primerjavi z ameriškim dolarjem. Reformo bomo nadaljevali in jo odgovorno nadzirali. Odločitve bodo neodvisne. Proces bomo dobro upravljali in bo potekal čedalje hitreje.
Naš dolgoročni cilj je popolna konvertibilnost juana. Nekatere države krivijo juan za težave v lastnem gospodarstvu in tako iščejo krivce na napačnem kraju. Z gospodarskega vidika pretirano precenjen juan ne bi mogel odpraviti njihovih gospodarskih težav, to bi lahko naredile le države same, če bi izvedle strukturne spremembe domačega gospodarstva.
Kako pomembno je vprašanje različnega razumevanja človekovih pravic v odnosih med Kitajsko in Evropsko unijo?
Koncept »človekovih pravic« so na Kitajskem prvič uvedli pred več kot stotimi leti. Kitajska družba je bila takrat napol kolonialna in napol fevdalna. Zahodnjaki so na Kitajskem uživali različne privilegije in jih ni prav nič zanimalo, da bi svoje človekove pravice delili z ljudmi na Kitajskem.
Državno neodvisnost smo dosegli po dolgem in napornem boju. V neodvisni državi s hitrim družbenim in gospodarskim razvojem se človekove pravice na Kitajskem končno lahko uspešno razvijajo.
Leta 2004 smo človekove pravice vključili v kitajsko ustavo. Nato smo sprejeli številne zakone in jih ustrezno dopolnili, med drugim tudi zakon o delu in zakon o lastninski pravici.
Kitajska je napredovala, vendar je še vedno država v razvoju in v zgodnjem obdobju industrializacije. Naše razumevanje človekovih pravic je širše od tistega v poindustrijski Evropi. Službe, izobrazba, zdravstveno varstvo in večji vpliv ljudi na politične odločitve – vse to so za nas človekove pravice. V našem sedanjem petletnem načrtu smo med najpomembnejšimi nalogami zapisali tudi to, da bomo ljudem zagotovili boljše življenje. To so človekove pravice.
Evropa ima veliko izkušenj na tem področju, vendar ste daleč pred našim trenutnim razvojnim obdobjem. S številnimi vprašanji, ki jih moramo reševati, pri vas nimate več težav. Seveda ožje razumete človekove pravice oziroma se bolj posvečate nekaterim vidikom. Lahko se strinjamo, da se ne strinjamo, in se pogovarjamo drug z drugim spoštljivo in enakopravno.
Vendar se morate zavedati, da Kitajska odločno ščiti in podpira človekove pravice. Evropo z veseljem sprejemamo kot svojo sogovornico, ne pa kot svetovalko, ki trdovratno vztraja pri svojih stališčih. Nekateri zunanji dejavniki bi morda radi destabilizirali Kitajsko tako, da izkoriščajo vprašanje človekovih pravic. To jim kratko malo ne bo uspelo.
