Tiskane izdaje
Kot 168 Hirošim
Številke govorijo o pravi grozljivki: po podatkih japonske agencije za nuklearno energijo je samo radioaktivni cezij, ki je ušel iz reaktorja, kar 168-krat bolj ožarčil področje Japonske kot atomska bomba, ki so jo leta 1945 vrgli na Hirošimo.
Iz reaktorjev Fukušima Daiči naj bi ušlo med drugim tudi 15.000 terabekerelov cezija 137, ki bo razpadal desetletja in posledice za okolje bodo gotovo uničujoče. Za primerjavo, atomska bomba z uranovo sredico, ki so jo Američani vrgli na Japonsko, je v ozračje izpustila okoli 89 terabekerelov (bekerel je izpeljana enota za merjenje aktivnosti radioaktivnega izvira).
10.000 milisievertov na uro
Da pa bi bile stvari še hujše, so v okolici nuklearke zdaj namerili 10.000 milisievertov na uro močno radiacijo (mSv), kar je do zdaj rekordni zapis. To je tudi največ, kar lahko zabeležijo instrumenti delavcev podjetja Tepco, kar morda nakazuje, da je katastrofa v Fukušima presegla novo raven – gotovo je radiacija ponekod še večja. Prav tu se poraja vprašanje, kako lahko strokovnjaki delujejo na področju morda najhujše jedrske katastrofe v našem času, a nimajo primernih instrumentov za njeno merjenje.
Kam se ugreza staljena sredica?
Tako radiacijo so namerili v bližini jaškov za prezračevanje v reaktorjih ena, dva in tri, ki so povezani s samo sredico reaktorja. Nekateri strokovnjaki menijo, da se je sredica že popolnoma stalila in se pričela ugrezati v betonska tla elektrarne, če ni morda te že prebila in se počasi pogreza v zemeljsko skorjo.
Če se dejansko zgodi, da se sredica prebije do, recimo, podzemnih zalog vode, lahko pride do močne reakcije in erupcije radioaktivne pare, ki bi ozračje lahko še dodatno ožarčila s smrtonosnimi žarki.
Prikrivanje resnice
Vsekakor je težko izvedeti, kaj se v Fukušimi v resnici dogaja, jasno pa je, da podjetje Tepco gotovo prikriva ali olepšuje resnico o katastrofi, saj je to v preteklosti že počelo.
Dejansko stanje v Fukušimi je tako danes še vedno zavito v skrivnost. Če se spomnimo nesreče v Černobilu, je bilo po petih mesecih dokaj jasno, kakšna je razsežnost katastrofe. Na Japonskem pa, kot kaže, pred svojo in širšo javnostjo še vedno prikrivajo dejstva.
