Gadafi o arabski pravici do bombe

Moamer el Gadafi meni, da bi morale imeti na Bližnjem vzhodu pravico do jedrskega orožja vse arabske države in da bi moralo to še zlasti veljati za Palestince - kajti navsezadnje ima tako orožje tudi Izrael.

Objavljeno
27. oktober 2009 21.36
Moamer Gadafi je konec julija v Tripoliju sprejel francoskega predsednika Sarkozyja
D. S.
D. S.
Skoraj hkrati z izjavami turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana, ki je v intervjuju za britanski Guardian obtožil zahodne države, da Irana ne obravnavajo pravično, ker mu zdaj, ko so same jedrsko razvite, prepovedujejo gradnjo jedrske infrastrukture, se je v spore o iranskem jedrskem programu vpletel tudi libijski voditelj Moamer el Gadafi. V pogovoru za Sky News je namreč izjavil, da bi morale imeti na Bližnjem vzhodu pravico do jedrskega orožja vse arabske države, in da bi moralo to še zlasti veljati za Palestince - kajti navsezadnje ima tako orožje tudi Izrael.

 

»Če ima jedrsko bombo in jedrske zmogljivosti Izrael, imajo do tega vso pravico tudi Egipt, Sirija in Saudska Arabija,« je v intervjuju za britansko televizijo Sky News dejal libijski polkovnik Gadafi. »Imeti bi jo morali tudi Palestinci, kajti njihovi sovražniki prav tako premorejo jedrske zmogljivosti - zakaj torej ne tudi oni?«

 

Ker libijski voditelj seveda nikoli ni bil kar tako, je na vprašanje, kaj potem storiti proti tovrstnemu jedrskemu oboroževanju na Bližnjem vzhodu, postregel tudi z njemu lastno izvirno alternativno rešitvijo: »Če nočemo, da bi bilo tako,« je dejal, »potem moramo Izrael razorožiti tako njegovega jedrskega orožja kot vseh drugih jedrskih zmogljivosti.«

 

Libijski voditelj je pri tem miroljubno izjavil, da »bomo tudi pri iranskem jedrskem orožju«, če bi se Teheran res odločil izdelati jedrsko bombo, »vsi proti«, a treba je upoštevati, da Teheran za zdaj vztrajno zagotavlja, da je njegov jedrski program izključno miroljubne narave in da mu še nihče ni dokazal nasprotnega. Pri tem je Iran kljub vsem težavam, ki jih ima z njim dunajska jedrska agencija (IAEA), vendarle dovolil mednarodni nadzor nad svojimi jedrskimi zmogljivostmi in - v nasprotju z Izraelom - podpisal tudi sporazum o neširjenju jedrskega orožja.

 

Izrael pa ima, po oceni ekspertov, približno 200 jedrskih bomb, in njegovo vodstvo je že večkrat dalo zelo jasno vedeti, da namerava, če se bo iranski jedrski program nadaljeval, tovrstne ambicije Teherana ustaviti celo z vojaškim napadom na Iran.

 

Več v sredini tiskani izdaji Dela.