Tiskane izdaje
Največ upov imajo socialdemokrati (SPD), ki na treh deželnih volitvah pričakujejo precejšnjo spodbudo za nadaljevanje volilne bitke. Po javnomnenjskih raziskavah na zvezni ravni krepko zaostajajo za konservativci (CDU/CSU) Angele Merkel (po raziskavi televizije ZDF 37 proti 23 odstotkom), zato bi bilo današnje uresničenje katerega od njihovih ciljev pozitivno znamenje. Ker so v zadnjih letih na deželnih volitvah bolj ali manj doživljali le poraz za porazom, bi bil današnji pozitiven razplet v njihovih očeh - začetek preobrata.
V vseh treh deželah je bila doslej CDU trdno na oblasti, a javnomnenjske raziskave jim napovedujejo manjši delež glasov kakor pred petimi leti. V SPD bodo zadovoljni, če bodo dobili vsaj enega od treh prihodnjih ministrskih predsednikov. Najboljši izkupiček se jim obeta v Posarju, majhni deželi ob meji s Francijo. Tam bo najbrž zmagala CDU, ki je zadnjih pet let vladala sama, a naveza treh levosredinskih strank (ob SPD še Zeleni in neosocialistična Levica), bi lahko dobila dovolj za sestavo deželne vlade.
Tudi v Turingiji tamkajšnjemu ministrskemu predsedniku iz CDU Dieterju Althausu ne kaže najbolje, saj je negotovo, ali bodo zbrali dovolj glasov za sestavo koalicije z želenimi partnerji liberalci (FDP). Kanclerka Merklova je v petek priskočila na pomoč Althausu. Na zborovanju CDU v glavnem mestu Turingije Erfurtu je posvarila pred rdeče-rdečo navezo SPD in Levice. Takšna koalicija je na oblasti le v mestu deželi Berlinu in posledice so po mnenju Merklove očitne.
Ker se zavedajo, da bodo imeli slabši izkupiček kakor pred petimi leti, konservativci zatrjujejo, da trojne deželne volitve in občinske volitve niso pravi barometer vzdušja pred parlamentarnimi volitvami. Na drugi strani SPD za ponedeljek napoveduje veliko zborovanje v Hannovru, ki se ga bo udeležil ves strankin vrh in tudi nekdanji socialdemokratski kancler Gerhard Schröder. Njihov kanclerski kandidat Frank-Walter Steinmeier napoveduje začetek preobrata in zmanjševanje zaostanka za CDU/CSU.
Med komentatorji in analitiki prevladuje prepričanje, da se socialdemokrati kvečjemu slepijo s praznimi upi. Njihov osrednji cilj je menda predvsem preprečiti CDU/CSU in neoliberalno navdahnjeni FDP ambicioznega Guida Westerwelleja, da bi zbrali dovolj glasov za sestavo zvezne vlade. To je za njih edina pot, da v prihodnjem mandatu ne bodo sedeli v opozicijskih klopeh, saj bi lahko, denimo, še enkrat oblikovali veliko koalicijo s konservativci.
Sam kanclerski kandidat SPD Steinmeier pa je kot pragmatičen politik brez pravih vsebinskih sporočil preveč podoben Merklovi. »Skoraj kot izbira med špageti po bolonjsko in špageti z mesno omako,« se je v soboto glede dvoboja Merkel-Steinmeier pošalil komentator Süddeutsche Zeitunga. To koristi predvsem CDU/CSU, ki s splošno kampanjo brez konkretnih obljub in napovedi bolečih rezov - to je bilo za njih pred štirimi leti skoraj usodno - stavi predvsem na veliko priljubljenost kanclerke.
Nenavadno pa je, da najhujša povojna gospodarska kriza - čedalje več je sicer znamenj okrevanja - sploh ni zaznamovala kampanje, ki v pomanjkanju kočljivih tem velja za najbolj dolgočasno v zadnjih desetletjih. Čeprav jeseni grozi začetek strme rasti brezposelnosti, se po izsledkih inštituta za demoskopijo iz Allensbacha le vsak četrti Nemec boji, da bo v prihodnjem letu dni občutil krizo na lastni koži. Alarmističnega vzdušja v državi očitno ni.
Iz tiskane izdaje Nedela
