Glavar je globoko pogledal v kozarec

Dunaj - Na mestu nesreče pri Ilovju v bližini koroškega Celovca tudi leto dni po smrti koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja ležijo sveže rože in sožalni zapisi, med njimi pa tudi nekaj takšnih, ki menijo, da je bila nesreča v resnici umor. Teorije zarote je podžigal tesni Haiderjev prijatelj in predstavnik za tisk Stefan Petzner, ki se mu je med drugim zdelo čudno, da menda v želodcu ni bilo prav nič alkohola, natančno izvedena obdukcija, ki jo je zdaj objavil avstrijski tednik News, pa kaže, da je bilo tam kar 7,59 promila alkohola - več kot dovolj za izgubo nadzora nad avtomobilom med vožnjo s 141,1 km na uro na cesti, kjer jih dovoljeno le petdeset.

Jörg Haider je po Petznerjevih namigih s smrtjo plačal vedenje o globoki vpletenosti velikih bank v mednarodno finančno krizo, kakšnih štirinajst dni pred svojo smrtjo mu je celo pokazal prozorno mapo z dva centimetra debelim kupčkom dokumentov, v katerih naj bi bila tudi imena, »ki pa jih zaradi diskretnosti in varnosti nikakor ne bom imenoval«, kot je Petzner povedal preiskovalcem. V Haiderjevi stranki Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) so v strahu, da ne bi kdo uničil morebitnih dokazov, odkupili in na varno spravili celo avto, v katerem se je glavar ponesrečil, in mnogi Korošci, še vedno pretreseni zaradi izgube svojega karizmatičnega voditelja, prikimavajo.

 

Obdukcija zdaj vse to postavlja na laž. Sestavili so jo iz poročil vrste vrhunskih strokovnjakov, ki so predložili tehnično, sodnomedicinsko, radiološko, kemično-toksikološko in še kakšno analizo, vsako od teh pa je spremljala še preiskava DNK, da ne bi kdo trdil, da so kaj podtaknili, iz centrale Volkswagna so prišli še strokovnjaki za nesreče proizvajalca ponesrečenega avtomobila. »Znamenj o tuji krivdi ni,« so preiskovalci strnili ta poročila. Haider je imel v času nesreče v krvi povprečno 1,77 promila alkohola, od tega 2,08 promila v žilah v zgornjem delu telesa in 1,88 v nogah, še veliko več pa v želodcu. Voznica Sandra S., ki jo je prehitel tik pred nesrečo, je pravilno ocenjevala, da je hudo vinjeni glavar vozil dvakrat hitreje od njenih sedemdesetih kilometrov na uro, in ko ga je po prehitevanju zaneslo s ceste, se je zaradi udarca ob ovire ob cesti avto v zraku obrnil. Neznanski udarci so Jörgu Haiderju odtrgali možgane, zaradi česar je bil na mestu mrtev. Ko se je Sandra S. vsa pretresena ustavila ob njem in si najprej ni upala niti izstopiti, je videla le nogi, ki sta mrtvo štrleli iz luknje, kjer so bila prej avtomobilska vrata.

 

Zagovornikov teorije zarote morda tudi tako natančna obdukcija ne bo prepričala. Za vse druge amaterske opazovalce pa je v resnici še edina skrivnost moški, s katerim se je Haider v zadnji uri svojega življenja tako živalsko zapil v celovškem gejevskem baru. Če so ponesrečenčevi prijatelji na začetku še obtoževali Sandro S., da je nekako sama glavarja prisilila k prehitevanju, med katerim je izgubil nadzor nad avtomobilom, pa ni bilo od njih slišati niti besede o človeku, s katerim je spil tisti liter vodke. Mogoče zato, ker bi se morali tako tudi sami soočiti z resnico o Haiderjevi mnogostranski, zapleteni osebnosti, v kateri so se skrivale tudi klice samouničenja?

 

Haiderjeva družina, ki so jo že tedaj bolela namigovanja na glavarjev neobičajni življenjski slog, je ogorčena tudi zdaj, sestra Ursula Haubner, ki na listi BZÖ nastopa na nedeljskih volitvah v Zgornji Avstriji in sumi, da so razkritja usmerjena tudi proti njej, je zahtevala pogovor z zvezno pravosodno ministrico ter razmišlja o tožbah.

 

Iz petkove tiskane izdaje Dela