Goli otok pred 60 leti sprejel prve zapornike

Ljubljana - Razhajanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo oz. t. i. informbirojevski spor je bil odraz tega, da so jugoslovanski komunisti želeli biti bolj stalinovski od Stalina, je na okrogli mizi z naslovom 60. obletnica odhoda prvih slovenskih zapornikov na Goli otok v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo dejal zgodovinar Aleš Gabrič.

Na današnji dan pred 60 leti so namreč tedanje jugoslovanske oblasti na taborišče na Golem otoku v Kvarnerju pripeljale prve politične zapornike, ki so v t. i. informbirojevskem sporu ostali zvesti Sovjetski zvezi. Zaporniki so bili podvrženi prisilnemu delu v kamnolomu ter tudi psihičnemu mučenju.

Gabrič je poudaril še, da so želele jugoslovanske oblasti dokazati svojo pravovernost, šele ko so spoznale, da jim Stalin ne zaupa več, pa se je začelo obdobje najbolj rigidnih ravnanj. Ob tem je spomnil, da je bilo število zapornikov, ki so bili na Goli otok poslani "na družbeno koristno delo", torej brez sodne obsodbe, bistveno višje od tistih, ki so bili formalno obsojeni.

Bivši zapornik na Golem otoku in dolgoletni predsednik Društva žrtev komunističnega nasilja Miha Cenc je ocenil, da je bil Goli otok v bistvu "interni zapor partije". Mnenju se pridružuje še en nekdanji zapornik, sicer direktor Zavoda za oživitev civilne družbe Andrej Aplenc, ki trdi, da se na otoku niso znašli le informbirojevci, pač pa tudi stari partizani, španski borci in nečlani partije.