Gospodarska vrednost biološke raznovrstnosti

Potsdam - Okoljski ministri skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) ter petih največjih držav v razvoju - Brazilije, Kitajske, Indije, Mehike in Južnoafriške republike - so danes v nemškem Potsdamu začeli dvodnevne pogovore o načinih za boj proti podnebnim spremembam, ki jih spremljajo tudi protesti okoljevarstvene organizacije Greenpeace. Na današnjem srečanju so razpravljali predvsem o ogroženi biološki raznolikosti in sprejeli tako imenovano potsdamsko pobudo, v okviru katere bodo pripravili izračun gospodarske cene zmanjševanja biološke raznolikosti na račun posameznih vrst rastlin in živali.

Biološka raznovrstnost ima tudi gospodarsko vrednost

Poročilo, katerega pripravo bodo zaupali strokovnjakom, se bo zgledovalo po poročilu britanskega ekonomista Nicholasa Sterna, ki je oktobra lani izračunal gospodarsko ceno segrevanja ozračja, je povedal gostitelj, nemški okoljski minister Sigmar Gabriel. Stern je izračunal, da bo segrevanje ozračja svetovna gospodarstva stalo od pet do 20 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) na leto.

"Izpostaviti želimo gospodarsko vrednost biološke raznovrstnosti ter tveganje za gospodarsko blaginjo, ki ga predstavlja njeno zmanjševanje," je pojasnil Gabriel. Udeleženci srečanja so se sicer zavzeli tudi za tesnejše sodelovanje pri določanju vrst, ki posegajo v biološko okolje drugih vrst, in nadzoru nad temi vrstami. Zavzeli pa so se tudi za tesnejše sodelovanje v boju proti nezakoniti trgovini z divjimi rastlinami in živalmi.

Prvič povabljeni tudi predstavniki Kitajske, Indije, Mehike, Brazilije in Južnoafriške republike

Na pogovore pod vodstvom nemškega ministra za okolje Sigmarja Gabriela so prvič povabili tudi Kitajsko, Indijo, Mehiko, Brazilijo in Južnoafriško republiko. Ob tem je Gabriel poudaril, da so se tokrat prvič skupaj sestali predstavniki držav, ki v ozračje prispevajo dve tretjini misij toplogrednih plinov.

Na jezeru pred krajem, kjer so se zbrali ministri, sicer križari ladja okoljevarstvene organizacije Greenpeacea z napisom Stolp talkin - act now (Prenehajte govorite - ukrepajte sedaj).

Srečanje bo skušalo najti skupni jezik pred junijskim vrhom G-8

Britanski minister za okolje David Miliband je dejal, da imajo države v razvoju pravico do razvoja svojega gospodarstva, vodja ameriške agencije za zaščito okolja (EPA) Stephen Johnson pa je poudaril, da je potrebno vlagati v do podnebja prijazno tehnologijo. Vodja Programa Združenih narodov za okolje Achim Steiner, ki prav tako sodeluje na konferenci, pa je poudaril, da sta Kitajska in Brazilija že naredili korak naprej pri zajezitvi onesnaževanja.

Srečanje v Potsdamu je sicer neke vrste priprava na vrh G-8, ki bo junija v Nemčiji, in konferenco ZN o podnebnih razmerah, ki bo decembra na indonezijskem otoku Bali. Edini dosedanji globalni dogovor o zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov je Kjotski protokol, ki pa države v razvoju - danes že velike onesnaževalke - izključuje iz obvezujočih določb. Poleg tega njegovo izvajanje hromi odstop največje onesnaževalke ZDA. Države se poskušajo zdaj dogovoriti o omejevanju izpustov po letu 2012, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola.