Tiskane izdaje
Peking - Vsako veliko srečanje, posvečeno gospodarskemu razvoju, ima v današnjih časih svojo Grčijo. Tako bo tudi na vrhunskem srečanju Apeca (Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje), ki bo v soboto in nedeljo potekalo na Havajih, ena najzahtevnejših tem potop Tajske.
V tem primeru gre dobesedno za potop.
Premierka Jingluk Šinavatra je sklenila, da se ne bo udeležila srečanja v Honoluluju, saj poplavam, ki trajajo že skoraj tri mesece, še vedno ni videti konca. »Zdaj je čas, da si medsebojno pomagamo,« je poudarila in se namesto na Havaje s helikopterjem odpravila na obisk poplavljenih tovarn, kmetij in naselij.
Narasle reke so zahtevale več kot 530 človeških življenj in glavno mesto dobesedno razdelile na dvoje; en del živi skorajda normalno, v drugem delu pa poteka življenje na mizah in klopeh, pod katerimi se še vedno pretaka blato. Čeprav se je začela voda iz mestnih četrti počasi umikati in se v devetmilijonskem Bangkoku del prebivalcev že vozi z avtomobili, so za mnoge še vedno edino prevozno sredstvo čolni, improvizirani splavi in celo stari hladilniki, ki so jih ljudje spremenili v plovila, s katerimi dovažajo hrano, zdravila in druge nujne potrebščine. Kakor napovedujejo, se bo življenje v mestu normaliziralo šele čez mesec dni.
Poplave bi lahko odplavile tudi samo Jingluk, ki je tarča neusmiljenih očitkov opozicije zaradi neizkušenosti in neodločnosti v boju s katastrofo, tako da mora državo čim prej popeljati k hitremu okrevanju.
Nekateri so prav zaradi tega prepričani, da je odločitev 44-letne premierke, da se ne bo udeležila vrhunskega srečanja Apeca, napačna. Za prvo žensko na čelu tajske vlade bi bila namreč to priložnost, da se predstavi drugim voditeljem azijsko-pacifiškega območja, da največje gospodarske partnerje in vlagatelje osebno prepriča o tem, da ima njena skupina načrt za okrevanje, in da umiri vse večji strah globalnega trga pred pretrgano preskrbovalno verigo, kar je že povzročilo podražitve nekaterih vrst blaga in okrepilo občutek vsesplošne krize.
Tajska je druga (za Kitajsko) največja proizvajalka računalniških komponent, tako da se je v minulih mesecih znašla pod vodo cela četrtina svetovne proizvodnje trdih diskov. V nekaterih obratih so že vzpostavili proizvodnjo, mnoge tovarne pa so še vedno pod vodo, tako da so se cene diskov zvišale za 20 do 40 odstotkov.
Tajske poplave hujše kot japonski cunami
Menedžer Hondinega podjetja, ki ima sedež severno od Bangkoka, Hideto Maehara je svojo limuzino zamenjal za gumijasti čoln, s katerim zdaj vesla na delo, obupan zaradi razmer okoli tovarne, ki je kakor otok sredi velikega jezera. V tajskem obratu Toyote bodo obnovili proizvodnjo 21. novembra, potem ko so zaradi prekinitve dela izgubili 150.000 vozil, ki na Tajskem niso prišla s tekočih trakov, na Japonskem pa zanje ni bilo ustreznih delov. Kakšno bo fiskalno leto japonskih proizvajalcev avtomobilov po katastrofah, ki so si v letošnjem letu sledile kot v najhujši grški tragediji, je prav tako ena od tem, o kateri bodo razpravljali tudi na srečanju Apeca.
Posamezne napovedi pravijo, da bodo imele tajske poplave za območno gospodarstvo hujše posledice kot marčevski japonski cunami. Vlada Jingluk Šinavatre je za zdaj namenila 6,5 milijarde dolarjev za popravilo jezov in nasipov ter ugodna posojila prizadetemu gospodarstvu. Napovedane so tudi davčne olajšave za surovine, ki jih ogrožajo poplave, pa tudi odprava uvoznih carin za stroje, ki jih bo treba zamenjati, ko se bo voda umaknila. Dejstvo pa je, da bo eno najpomembnejših gospodarstev jugovzhodne Azije potrebovalo pomoč celotnega območja.
Najprepričljivejše sporočilo, da Tajska še vedno drži glavo nad vodo, je prišlo od samih prebivalcev, ki so v četrtek proslavljali praznik plavajočih lampijonov, ne da bi se menili zato, da jim voda še vedno sega do pasu. Praznik loi krathong vsako leto proslavljajo ob koncu deževne dobe, tako so tudi tokrat po razburkanih rekah spustili nešteto sveč v ladjicah, narejenih iz bananinih listov in cvetlic. »Besna je,« so govorili ljudje, medtem ko so prižigali lampijone. »Grdo smo se vedli do matere narave. Zdaj se nam maščuje.«
