Tiskane izdaje
Atene – Prizor, ki so ga posneli in poslali v svet, je iz Soluna: 55-letni Grk se je pred banko polil z bencinom in prižgal vžigalico, ker mu ni uspelo doseči reprogramiranja posojila. Stiska je bila tako huda, da ni videl drugega izhoda, v trenutku, ki ga je »zamrznil« fotograf, mu policist poskuša pomagati z gasilnim aparatom. Podobnih primerov, ko brezup peha ljudi v tako skrajna dejanja, je v finančno, gospodarsko in socialno pobiti Grčiji vse več. Od začetka krize se je število samomorov podvojilo, v prvih petih mesecih letošnjega leta se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za 40 odstotkov.
Na podatke grškega ministrstva za zdravje so pred kratkim opozorili pri Wall Street Journalu, povzeli pa so jih tudi drugi svetovni mediji. Še toliko bolj so alarmantni zato, ker je bila statistika samomorov pregovorno sproščene Grčije v obdobju med letoma 1990 in 2009 med najnižjimi v Evropski uniji. Kriza, novi in še dodatni varčevalni ukrepi, nižje plače, višji davki, brezposelnost, ki se je v treh letih podvojila na dobrih 16 odstotkov, posledična nezmožnost odplačevanja bančnih posojil, slabe napovedi ... so skrb vzbujajoče spremenili odnos številnih Grkov do življenja. Zdaj si ga vzame več kot šest posameznikov na sto tisoč prebivalcev, kar je občutno več kakor pred krizo, precej neznačilno za grško družbo, in vendarle še vedno manj kot v nekaterih drugih delih Evrope.
Medtem ko so pri človekoljubni organizaciji Klimaka pred krizo prejeli po deset telefonskih klicev popolnoma obupanih Grkov na dan, jih zdaj vsak dan pokliče okrog sto takih, ki so tik pred samomorom. Večinoma so to finančno uničeni moški, stari od 35 do 60 let. Njihova samopodoba odgovornega moža in očeta, ki skrbi za družino, se je sesula v prah, ne prenesejo več pogleda v družbeno ogledalo. Za primerjavo: nekdaj so profil grškega samomorilca predstavljali najstniki oziroma starejši s hudimi zdravstvenimi težavami, velikokrat psihičnimi. Sedanji samomorilci so, drugače, večinoma zdravi podjetniki.
Da so krizne razmere bolj kot drugod po Evropi povečale stopnjo samomorilnosti prav v Grčiji, so pred meseci opozorili tudi rezultati študije, ki so jih objavili pri britanski zdravstveni reviji Lancet. Pokazali so, da se je delež samomorov med zaposlenimi v kriznem obdobju 2007–2009 povečal kar v devetih od desetih držav, zajetih v raziskavo: najbolj prav v Grčiji, najmanj na Finskem, v Avstriji pa se je stopnja samomorilnosti celo znižala. Strokovnjaki že svarijo politike v Atenah, ki poskušajo izvleči državo iz težkih razmer, da je po množičnih protestih in uličnih nemirih, povečanem izseljevanju, številu brezdomcev in številnih osebnih bankrotih pričakovati še »samomorilsko« krizo.
