Grčija: rast neonacizma omogočata oblast in pasivnost levice

Atene – Tri tedne potem, ko so grške oblasti – iz takih ali drugačnih razlogov – krenile v obračun z vodstvom neonacistične stranke Zlata zarja, so »rejtingi« tretje največje stranke v državi, ki so vse do umora raperja in borca proti rasizmu Pavlosa Fisasa vztrajno in srhljivo naraščali, pošteno padli. Večina Grkov podpira vladin obračuna z neonacisti, analitiki in aktivisti pa opozarjajo, da je potrebno biti pri razumevanju trenutnega dogajanja sila previden.

Zlata zarja je še pred dobrim mesecem delovala nedotakljivo. Podpora (morebitnih) volivcev je vztrajno naraščala. Neonacisti, ki so svojo nasilno politiko iz ulic Aten in ostalih grških mest prenesli v helenski parlament, kjer imajo osemnajst poslancev, so vse več podpore dobivali tudi med »neideološkimi« in neopredeljenimi Grki in Grkinjami, ki so popolnoma izgubili zaupanje v politiko kot tako. Zlata zarja jih je pridobila z dejanji in ne z besedami. S pretepanjem, preganjanjem in tudi pobijanjem priseljencev iz Afrike in Azije so neonacisti prekinili urok »politične korektnosti«, za katerem se je vse od padca berlinskega zidu skrivala svobodna Evropa, katere omare so bile (in so še vedno) polne okostnjakov. Besnim Grkom so neonacisti – dobesedno: s krvodajalskimi akcijami in razdeljevanjem brezplačne hrane – ponudili kruh in kri.

V času padlih ali poraženih ideologij in družbeno-ekonomsko-političnih konceptov, so s svojim oportunizmom nagovorili tudi sredino – zaradi svoje netransparentnosti najbolj »nevaren« del volilnega telesa. In po mnenju naših grških sogovornikov so ravno sredinski volivci po umoru Pavlosa Fisasa in številnih dokazih o vpletenosti Zlate zarje v kriminalna dejanja, v zadnjih treh tednih začasno »zamrznili« svojo podporo neonacistom, katerih voditelj Nikos Mihaloliakos je še vedno v priporu, kje čaka na sojenje za (med drugim) sodelovanje v organizirani kriminalni skupini in tudi njeno vodenje.

Urjenje udarnih enot

Grški kriminalisti so v zadnjih tednih – tudi pod pritiskom Evropske unije, ki si poskuša vsaj malo oprati svoj obraz – zaslišali vrsto prič, med katerimi je bilo kar nekaj nekdanjih (ali sedanjih) članov Zlate zarje. Njihova pričevanja so bila izjemno obremenilna in po naših podatkih je prav to razlog, zakaj se Mihaloliakos, kot vse kaže, ne bo mogel braniti iz prostosti. Ena izmed prič, ki je bil član elitnih enot stranke z dolgo »ulično zgodovino«, je kriminalistom povedal, da je umor Pavlosa Fisasa načrtoval vrh Zlate zarje, ob tem pa se je razgovoril o strankinem vojaškem vadbenem centru na obrobju Aten, kjer naj bi se urile tako imenovane »udarne enote«, ki so bile domnevno pod nadzorom tiskovnega predstavnika stranke Iliasa Kasidiarisa, ki je »zaslovel« potem, ko je lani v televizijskem studiu v živo fizično obračunal s politično nasprotnico. Druge pričevanja so potrdila, da je Zlata zarja, ki je oblastem verjetno ne bo uspelo prepovedati, saj to prepoveduje grška ustava, na različnih lokacijah – med drugim v zapuščenem samostanu v Korintu – hranila solidne zaloge orožja in streliva in sistematizirano pripravljala napade na priseljence. V urjenje neonacistov so bili vpleteni tudi nekateri pripadniki grške policije, zaradi česar je že odstopilo kar nekaj vidnih častnikov. Ob naštetem se samo od sebe ponuja vprašanje, zakaj je grško sodišče pred dvema tednoma na prostost izpustilo tri – poleg firerja Mihaloliakosa – ključne člane stranke, med njimi tudi zloglasnega Kasidiarisa, ki ga naša sogovornica vidi kot »najbolj nevarnega človeka v Grčiji«.

Podobno meni tudi Aris Čatistefanou, novinar, pisatelj in avtor udarnega in vsak dan vedno bolj aktualnega dokumentarnega filma Katastrojka. »Oblasti – država – poskušajo pod svoj nadzor spraviti najbolj trdno jedro Zlate zarje, kar je vrhunec hipokrizije, saj je razrast neonacizma omogočila prav oblast. Skupaj s svojimi mediji in policijo. Vladajoča Nova demokracija in ostale koalicijske stranke nam ves čas prodajajo logiko dveh skrajnosti – desne in leve. To je nesprejemljivo. Desni skrajneži so organizirana kriminalna organizacija, ki je ubijala ljudi, a do zdaj so oblasti obračunavale le z levičarskimi protestniki. Prodajanje megle! Pomembno je, da je način delovanja neonacistov postal znan širši javnosti – zdaj prav nihče ne more več dvomiti, kdo dejansko so pripadniki Zlate zarje. Drži, njihova podpora v javnosti je padla. A padla je na raven izpred leta dni in je še vedno strašljiva in prav lahko se zgodi, da bodo neonacisti v bližnji prihodnosti z igranjem vloge žrtve, celo nekakšnih mučenikov, ponovno pridobili večjo podporo javnosti,« meni Čatistefanou, eden najbolj lucidnih analitikov stanj v Grčiji in tudi v Evropski uniji. Po njegovem mnenju je predsednik vlade in Nove demokracije Antonis Samaras po umoru Pavlosa Fisasa preprosto moral reagirati – to je bila dejansko PR poteza, s katero je Samaras »zaščitil« svoje interese in interese mednarodnih finančnih institucij, ki so – skupaj z Brusljem – močno prispevale k razrastu grške neonacistične pošasti.

A za rast neonacizma je odgovorna tudi (ne le) grška levica, ki je razkosana v diktaturi malih narcizmov. To velja tudi za Sirizo, ki jo je potem, ko je junija lani skoraj zmagala na ponovljenih predčasnih parlamentarnih volitvah, zajel val letargije in pasivnosti. »Vsak fašizem ali nacizem je posledica izgubljene revolucije in zapravljenih priložnosti,« pravi Aris Čatistefanou.

Neprijetna razkritja

S tem se strinja tudi Dimitros Sarafianos, atenski odvetnik in borec za človekove pravice in proti neonacizmu. V ozadju vladnega obračuna z Zlato zarjo vidi le zaščito oblastniških interesov. »Ves čas je bilo jasno, kaj se dogaja. Neonacisti so se krepili in to je začelo slabiti Novo demokracijo, ki je sicer v svoji politiki uporabila kar nekaj elementov politike Zlate zarje – denimo gradnjo koncentracijskih taborišč za priseljence. Vlada z obračunom misli resno – a ima za to svoje razloge. V Grčiji se obeta val socialnih nemirov. In zakon, ki se pripravlja, oziroma se ga poizkuša spremeniti, bo namenjen kaznovanju 'socialnega nasilja'. Ne glede, ali bo to levičarsko, ali neonacistično. S spreminjanjem zakonodaje se namerava obračunati z vsemi oblikami družbenega upora; to je nevarno. Oblasti okoli sebe gradijo zaščitni zid in to me zelo moti. Njihovo delovanje ni povsem v skladu z ustavo. V obračunu z neonacisti je veliko protislovij. Za Novo demokracijo in ostale vladne stranke utegnejo biti razkritja o sodelovanju neonacistov s policijo, nekaterimi javnimi službami in ekonomskimi elitami precej neprijetna,« meni Sarafianos, ki opozarja,da so se oblasti na nasilje Zlate zarje odzvale šele, ko so ti začeli obračunavati s svojimi »notranjimi nasprotniki« – z Grki. Ob tem dodaja, da je pri rahlem padcu javne podpore – placebo učinek – neonacistični stranki potrebno biti izjemno pazljiv. »Njihovo trdno volilno jedro je ostalo nedotaknjeno. To so njihovi lanski volivci. Tisti, ki so Zlato zarjo volili zaradi tega, kar je v resnici – neonacistična stranka. Sedem do osem odstotkov ljudi, ki jih podpirajo ne glede na vsa dogajanja, je ogromno,« dodaja odvetnik Dimitris Sarafianos, član upravnega odbora helenskega sveta za človekove pravice.