Tiskane izdaje
Grškega premiera Jorgosa Papandreuja so člani njegove stranke zasuli s pozivi, naj odstopi. Na izredni seji vlade so ga štirje ministri, med njimi najvplivnejši, finančni, pozvali, naj se umakne. Ko je opozicijska Nova demokracija privolila v predlagano pomoč EU, je premier popoldne izjavil, da se je pripravljen odreči napovedanemu referendumu.
Referendum ni bil nikoli končni cilj, je pripomnil premier. Pred tem so iz Aten ves čas prihajale napovedi, da se pripravlja na odstop. Državna televizija pa je nato sporočila, da Papandreu ne namerava zapustiti položaja, tiskovne agencije so objavile, da čaka na izid pogovorov z glavno opozicijsko stranko Nova demokracija. Ta je izrazila pripravljenost na vstop v vladno koalicijo v primeru Papandreujevega umika.
Grška vlada je bila v četrtek nenehno na robu sesutja, ostala je brez večine v parlamentu in referendumski načrt socialista Jorgosa Papandreuja ni imel podpore niti v njegovi stranki Pasok. Ne glede na izid je bilo jasno, da vlada v Atenah tone v čedalje globljo politično nestabilnost.
Ali se mu je zmešalo? Vprašanje, ki je povzelo globalne odzive na premierovo odločitev, da bo vlado izpostavil dvojnemu preizkusu, glasovanju o parlamentarni zaupnici in referendumu o reševanju evra, je stopnjevalo tudi notranjepolitično krizo. Potem ko so trije poslanci vladajoče stranke napovedali, da se bodo pri glasovanju o zaupnici v petek vzdržali, je bilo jasno, kako globoka so nesoglasja. Pasok je imel že tako šibko večino, samo 152 glasov v 300-članskem parlamentu.
Nesoglasja so se zaostrila, ko je premier seznanil javnost z zamislijo o referendumu. V ponedeljek je šokiral evropske politike in finančne trge, potem je nasprotovanje v vrstah socialistov samo naraščalo. Že od torka je bilo jasno, da se Papandreujeva stranka obrača proti njemu. Znano je, da grški finančni minister Evangelos Venizelos – in on je vodil pogajanja z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom – ni nič vedel o predlaganem referendumu. Včeraj se je minister Venizelos javno izrekel proti Papandreujevemu predlogu, sledili so mu njegov namestnik, minister za zdravstvo in minister za razvoj. V zgodnji četrtkovi izjavi je finančni minister izrazil zaskrbljenost zaradi referenduma, napovedanega za 4. december, in rekel, da grškega članstva v evrskem območju ni mogoče prepuščati dvomom. Če hočemo zaščititi državo, moramo brez odlašanja uveljaviti odločitev o novih 130 milijardah pomoči, in to čim prej je mogoče, je pristavil.
Nekdanja evropska komisarka in veteranka stranke Pasok Vaso Papandreu, ki ni v sorodu z ministrskim predsednikom, je ponovila svoj poziv k vzpostavitvi vlade narodne rešitve, ki bi zagotovila, da bi bila udejanjena milijardna pomoč EU. Papandreujeva obvladuje do deset parlamentarnih glasov.
Opozicijska stranka Nova demokracija, ki po javnomnenjskih anketah vodi pred Pasokom in se zavzema za predčasne volitve, je ostra nasprotnica referenduma; v tako resnih gospodarskih razmerah in ob tolikšni negotovosti je po njenem prepričanju preveliko tveganje. Vodja stranke Antonis Samaras je včeraj na grški televiziji pozval k sestavi nove koalicijske vlade.
Papandreu ni nikoli skrival nelagodja ob pozivih, da je treba speljati boleče reforme. Navsezadnje sta vodilni grški stranki, Pasok in Nova demokracija, velikanski politični kolesji, ki sta iz menjave služb v javnem sektorju in uslug za glasove naredili pravo umetnost, je v Financial Timesu komentiral politolog z univerze Yale Stathis Kalyvas. Zmanjšanje in reformiranje javnega sektora meji v Grčiji na politični samomor. Papandreu se ne more izogniti udejanjenju bolečih varčevalnih ukrepov, toda po avtorjevih besedah se je zavestno odločil, da bo strukturne reforme odložil. Ker tega programa ni imel, ga tudi ni prodajal javnosti. Sledili sta politična in socialna paraliza, ki ju gledamo.
