Turčija umaknila svojo ladjo iz vzhodnega Sredozemlja

Ladja za iskanje nafte in plina se je vrnila k turški obali. Turški apetiti po sredozemskih bogastvih so Grčijo že prisilili v krepitev vojske.

Objavljeno
13. september 2020 12.41
Posodobljeno
13. september 2020 17.14
Spletni strani za sledenje plovilom marinetraffic.com in vesselfinder.com kažeta, da je turška ladja Oruc Reis za iskanje nafte in plina tik ob turški obali pri mestu Antalya. FOTO: Yoruk Isik/Reuters
STA
STA
Turčija je danes potrdila, da se je njena ladja za raziskovanje morskega dna Oruc Reis, zaradi katere se je Ankara z Atenami zapletla v spor, vrnila na turško obalo. Poudarili so, da to ne pomeni predaje Turčije. V Atenah so umik ladje pozdravili.

Spletni strani za sledenje plovilom marinetraffic.com in vesselfinder.com kažeta, da je ladja za iskanje nafte in plina tik ob turški obali pri mestu Antalya.

Ladjo Oruc Reis bodo pošiljali v vzhodno Sredozemsko morje in nazaj, je povedal turški obrambni minister Hulusi Akar. Umik ladje na obalo ne pomeni, da se Turčija odreka svojim pravicam na območju, je poudaril.

Grški premier Kiriakos Micotakis je pozdravil umik. »To je pozitiven prvi korak,« je dejal v Solunu. »Upam, da jih bo še več,« je dodal.

Micotakis je sicer včeraj napovedal okrepitev grške vojske, med drugim z velikim nakupom vojaške opreme in zaposlitvijo dodatnih 15.000 vojakov. Grčija sicer vojsko krepi, medtem ko se zaostruje spor s Turčijo v vzhodnem Sredozemlju.

»Prišel je čas za okrepitev oboroženih sil (...) te pobude predstavljajo robusten program, ki bo postal nacionalni ščit,« je Micotakis povedal v nagovoru v mestu Solun, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po njegovih besedah bo Grčija kupila 18 vojaških letal francoske izdelave rafale, štiri večnamenske fregate in štiri mornariške helikopterje. Kupili bodo tudi protitankovsko orožje, torpede in letalske rakete. V vojski bodo zaposlili dodatnih 15.000 vojakov. Poleg tega bodo povečali vlaganje v domačo vojaško industrijo in obrambo pred kibernetskimi napadi.

Pobuda, ki med drugim predvideva nadgradnjo štirih obstoječih fregat, bo po premierjevih besedah ustvarila tudi na tisoče novih delovnih mest.

Podrobnosti načrta za okrepitev vojske bo Micotakis predvidoma predstavil še danes na novinarski konferenci, je povedal vladni vir.
 

Profitira Francija


Načrt je po navedbah AFP verjetno pripravil po pogovorih s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, s katerim se je sestal ta teden in ki ga je podprl v sporu s Turčijo.

Nakup francoskih letal je že pozdravila francoska obrambna ministrica Florence Parly. Povedala je, da je Grčija prva evropska država, ki kupuje letala rafale.

Iz podjetja Dassault Aviation, kjer izdelujejo ta letala, pa so sporočili, da so navdušeni nad naročilom.

Atene svojo vojsko krepijo ob vse večjih napetostih s Turčijo v vzhodnem Sredozemskem morju. Najnovejši spor med Atenami in Ankaro je izbruhnil julija, ko je Turčija napovedala začetek iskanja nafte in plina v Sredozemskem morju, na območju okoli 180 kilometrov od grškega otoka Kastelorizo. Turčija trdi, da raziskave potekajo v njenem epikontinentalnem pasu, Grčija pa, da v njeni izključni gospodarski coni.
 

V ZDA zaskrbljeni


Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v soboto na Cipru pozval Turčijo, naj preneha z dejavnostmi v vzhodnem Sredozemskem morju, ki povečujejo napetosti v regiji.

»Zaskrbljeni smo zaradi turških raziskav naravnih virov na območjih, na katerih Grčija in Ciper izvajata jurisdikcijo v vzhodnem Sredozemlju,« je dejal Pompeo na novinarski konferenci v Nikoziji po srečanju s ciprskim predsednikom Nikosom Anastasiadesom in zunanjim ministrom Nikosom Kristodulidesom.

»Povečane vojaške napetosti ne pomagajo nikomur, razen nasprotnikom, ki bi radi videli delitve znotraj transatlantske enotnosti,« je še dodal ameriški zunanji minister, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.

image
Zunanji minister ZDA Mike Pompeo, predsednik Cipra Nicos Anastasiades in ciprski zunanji minister Nikos Christodoulides na srečanju na Cipru v soboto. FOTO: Reuters


Pozval je tudi h krepitvi sodelovanja v regiji. Ta je »absolutno nujna tudi za trajno energetsko varnost,« je dodal po prihodu iz katarske Dohe, kjer je sodeloval na začetku prvih mirovnih pogajanj med afganistansko vlado in talibani.

»Države v regiji morajo diplomatsko reševati spore, še posebej glede varnosti, energetskih virov in pomorske spore,« je dejal Pompeo.

Ciprski predsednik Anastasiades se je zahvalil ZDA za »ostro obsodbo turških nezakonitih vrtanj« v ciprski izključno gospodarski coni. Tudi sam je pozval Turčijo k prenehanju iskanja nafte in plina v vzhodnem Sredozemlju, s čimer ta razburja Ciper in Grčijo. Ciper je pripravljen na dialog, je še dodal Anastasiades.

Je pa Pompeo tudi opozoril Ciper, ker se v njihovih pristaniščih ustavljajo ruske vojaške ladje. V Nikozijo je sicer prišel tudi nekaj dni po obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova na tem otoku, ki je ponudil vlogo »mirovnega posrednika« v regiji.
»Vemo, da vsa ruska vojaška plovila, ki se ustavljajo v ciprskih pristaniščih, niso na humanitarni misiji v Siriji in prosimo Ciper in predsednika, da razmisli o naši zaskrbljenosti,« je še dejal Pompeo.

Napetosti v regiji so se v soboto sicer še stopnjevale, ko je Turčija kljub grožnjam EU s sankcijami začela pomorske vaje ob obali Cipra.

Najnovejši spor med Atenami in Ankaro je izbruhnil julija, ko je Turčija napovedala začetek iskanja nafte in plina v Sredozemskem morju, na območju okoli 180 kilometrov od grškega otoka Kastelorizo. Turčija trdi, da raziskave potekajo v njenem epikontinentalnem pasu, Grčija pa, da v njeni izključni gospodarski coni.