Grčija z evrom – da ali ne

Pred uradnim začetkom vrha G20 v Cannesu se je začel stopnjevati pritisk na grškega premiera Jorgosa Papandreuja.

Objavljeno
02. november 2011 20.28
Posodobljeno
02. november 2011 21.00
Peter Žerjavič, Berlin
Peter Žerjavič, Berlin
Berlin – Naj Grčija obdrži evro ali ne? To je vprašanje, na katero bi po čedalje jasnejših pričakovanjih evropske politike morali grški volivci vsaj posredno odgovoriti na referendumu o rešilnem svežnju.

Pred uradnim začetkom vrha G20 v Cannesu se je začel stopnjevati pritisk na grškega premiera Jorgosa Papandreuja, naj razjasni naslednje korake.

Na posebnem kriznem vrhu sta se nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy srečala s predstavniki EU in mednarodnih institucij, vpletenih v reševanje dolžniške krize.

Nato se jim je pridružil še Papandreu. V Berlinu in Parizu želijo, da se sklepi z dramatičnega vrha skupine evra prejšnji teden (med drugim odločitev o novih 130 milijardah pomoči Grčiji) čim prej uresničijo in da Atene ne bi odlašale z referendumom. Grki naj bi o rešilnem svežnju glasovali že decembra.

Nezadovoljni 
v Franciji in Nemčiji

Kakšno naj bi sploh bilo vprašanje na referendumu, od katerega bo odvisna prihodnost Grčije in ki bi lahko pripeljal do slovesa Aten od evra, še ni znano. Kaj glede referenduma premlevajo na evropskem vrhu, pa je najbolj jasno sporočil francoski premier Francois Fillon: Grki morajo hitro in brez dvoumnosti sporočiti, ali želijo ostati v območju evra. Grško prebivalstvo bi po njegovih besedah morali spomniti, da se ne da biti v Evropi, kadar želiš imeti korist od solidarnosti, in zunaj Evrope, kadar se želiš ogniti discipline, ki velja za vse države.

Tudi v Berlinu niso skrivali nezadovoljstva nad Papandreujem. Od njega pričakujejo predvsem dejanja glede uresničevanja varčevalnega programa. Kanclerka Merklova je na srečanju s turškim premierom Recepom Tayyipom Erdoganom pojasnila, da ima rada Grke (in Turke), kadar ravnajo razumno.

Zaradi napovedi referenduma ni negotovo le izplačilo šestega, osemmilijardnega obroka pomoči, ampak tudi načrtovani polovični odpis dolgov. Iz združenja nemških bank so že sporočili, da ni realistično pričakovati odpisa, preden bo znan razplet referenduma.