Grehi nekdanjega župana Pariza?

Pariz - Grehov je bilo preveč, dokazov pa je dovolj, zato je zdaj čas, da pred sodišče stopi nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac - kot prvi nekdanji voditelj v zgodovini pete francoske republike. Tako odločna je bila pred dnevi preiskovalna sodnica Xavière Simeoni, ki upokojenemu državniku očita, da je v obdobju od leta 1992 do 1994 kot župan Pariza poneverjal »javni denar« in »zlorabljal zaupanje«. Z odpiranjem fiktivnih delovnih mest je menda poskrbel, da so se k mestnemu koritu prerinili tudi številni privrženci in člani njegove stranke RPR - za storitve in delo, ki jih niso nikoli opravili, je pa zato napredovala stranka.

V svoje žepe so, ne da bi prestopili vrata mestnih uradov, po pisanju Figaroja menda pospravili okrog (današnjih) 3,5 milijona evrov. Od leta 1983 do 1998, torej tudi v poznejšem obdobju županskega naslednika Jeana Tiberija, je bilo takih namišljenih uslužbencev kar 43. S Chiracovo vednostjo da jih je, kakor je pred kratkim izjavila preiskovalna sodnica Simoni, dobivalo plačo iz mestne blagajne vsaj 21.

Potem ko je Chiracu predsedniška funkcija (1995-2007) kar 12 let zagotavljala imuniteto, so začeli zadevo - poneverjanje javnega denarja - sodno preiskovati že novembra 2007. Ne za dolgo, kajti ustavitev postopka je odredil znani državni tožilec Jean-Claude Marin, od katerega je tudi zdaj odvisen potek afere. Če bi sodni postopek proti 76-letnemu Chiracu v resnici stekel, ga ni, kakor opozarjajo pri Figaroju, pričakovati prej kot čez šest mesecev ali celo leto dni.

Protinapad je pripravljen

Jacques Chirac je že napovedal, da bo vrnil udarec, in to, kakor Figaro povzema njegovega odvetnika Meja Jeana Veila, kar na dveh frontah. Eno bitko, v kateri bo dokazal svojo nedolžnost, kajti v času njegovega županovanja so vladala drugačna pravila kakor danes, da bo bil na sodišču. Drugo namerava izbojevati v javnosti, ki mu je, odkar je maja 2007 zapustil Elizejsko palačo, iz meseca v mesec bolj naklonjena: slovi kot najbolj priljubljen francoski politik, z več kot 70-odstotno podporo. Zanimivo je še, da je bila slika tik pred iztekom mandata in vzponom Nicolasa Sarkozyja povsem drugačna. Po podatkih inštituta BVA mu je podporo tedaj izreklo samo 32 odstotkov državljanov, medtem ko jih je bilo kar 58 odstotkov proti. V treh letih in pol so državljani korenito spremenili mnenje, postali vse bolj spoštljivi in prizanesljivi: tudi ta hip jih kar 60 odstotkov meni, da je bil dober predsednik, pri tem pa se bolj kakor njegovih političnih pogledov in potez menda spominjajo njegovega sloga. Pred njim se med predsedniki pete republike po priljubljenosti uvrščajo Charles de Gaulle (87 odstotkov), Georges Pompidou (74) in François Mitterrand (67). V tednu, ko vsi francoski mediji razpredajo o kaznivem početju upokojenega politika, pa je kakor naročen prav danes izšel prvi zvezek Spominov, naslovljen Vsak korak mora biti cilj (Mémoires, Chaque pas doit être un but, založba NiL), izpod peresa nikogar drugega kakor Jacquesa Chiraca. V zvezku, ki zajema čas do leta 1995, zelo osebno razmišlja o zgodovini pete republike, o njenih glavnih igralcih ter razgrinja tudi svoje zasebno življenje (bolezen hčerke Laurence, na primer).

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela