Tiskane izdaje
Christian Höller, dopisnik FTD z Dunaja, takoj na začetku navaja »jasne besede« slovenskega predsednika vlade Janeza Janše, da Slovenija oktobra ne bo več sposobna plačevati svojih obveznosti in bo potrebovala pomoč evropskega reševalnega sklada. Slovenijo pogosto opisujejo kot Španijo Srednje Evrope, piše novinar, kar pomeni, da ne gre toliko za problem državnega zadolževanja, ampak bančnega sektorja.
Po vstopu v EU leta 2004 se je v Slovenija začel gradbeni »boom«, podžgan z nizkimi obrestmi, potem pa je med finančno in gospodarsko krizo nepremičninski balon počil in skoraj vsa velika gradbena podjetja so bankrotirala. »Po navedbah ljubljanske centralne banke je bilo konec leta 2011 v nevarnosti osemnajst odstotkov vseh podjetniških dolgov, v gradbeništvu petdeset odstotkov. Medtem se je problem iz gradbeništva razširil na vso industrijo.«
Zakaj banke niso bile previdnejše, se sprašujejo pri FTD in odgovarjajo, da sta v Sloveniji država in gospodarstvo tesno povezana, v nasprotju z drugimi vzhodnoevropskimi državami je večina bank v državni lasti.
»Veliko posojil podjetjem niso podeljevali po tržnogospodarskih kriterijih, ampak zaradi pritiska politike. V raziskavi Germany Trade & Invest kot slabosti državice označujejo vpliv države na gospodarstvo, čezmerno birokracijo in majhno fleksibilnost na trgu dela. Država se vmešava tudi v številna druga podjetja kot zavarovalnice, telekom, železnice in pošto.«
V sestrski izdaji britanskega časopisa Financial Times navajajo ocene, da bo sanacija slovenskega bančnega sektorja stala med dvema in petimi milijardami evrov in čeprav vlada v Ljubljani še ni zaprosila za pomoč, je po teh poročilih v tesnih stikih s pristojnimi v EU.
In zakaj se nujne reforme še niso posrečile? Stranke slovenske desno-sredinske vlade se ne morejo zediniti o nujnih reformah pokojninskega sistema in trga dela, navaja novinar, še posebej se upira stranka upokojencev. »Grožnja Janše z bankrotom države je notranjepolitično motivirana, Janša druge stranke svari pred tujim odločanjem skozi trojko EU, evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, če bo njegov za jesen načrtovani varčevalni paket propadel.« Vsaka slovenska vlada bo še vedno veliko bolj socialna kot pa najmilejši diktat trojke, časopis navaja slovenskega premiera, ki za reforme potrebuje tudi soglasje opozicije.
O slovenski finančni in gospodarski krizi te dni pišejo tudi drugi nemški časopisi, dnevnik Süddeutsche Zeitung pa našo državo raje kot s Španijo primerja z Italijo: »Mala Slovenija je kot prva po širitvi EU na vzhod uvedla evro, veljala je za pridno in solidno. Odkar evrsko območje slabi, se država giblje v smer italijanskih razmerij.«
V münchenskem dnevniku tudi ne slikajo Ljubljane, ampak Maribor, v podnapisu pod sliko pa je mogoče prebrati, da je Slovenija videti kot podaljšek Avstrije, samo bolj čista. »Edini sektor slovenskega gospodarstva, ki ne stagnira, je turizem,« piše Viktoria Großmann. »Država je še vedno lepa.« Novinarka navaja tudi ekonomista Dunajskega instituta za mednarodne gospodarske primerjave Vladimirja Gligorova, ki meni, da je tudi v Sloveniji oklepanje državne lastnine vprašanje mentalitete, ljudje si želijo države, ki bi poskrbela za vse.
»Zdaj se bodo morali Slovenci preusmeriti,« piše Süddeutsche Zeitung, varčevati bodo morali pri vsem od uradniških plač do denarja za brezposelne, otroke in lokalne skupnosti. »Takšen je program okrevanja, kakršen je zdaj običajen v južnih evropskih državah.«
