Oživljanje Nata po možganski smrti

Dileme o smereh razvoja Nata ostajajo, tudi glede vloge evropskih držav v njem.

Objavljeno
04. december 2019 18.45
Posodobljeno
04. december 2019 20.04
V Natu si prizadevajo, da bi v prihodnosti Kitajsko vključili v oborožitvene sporazume. FOTO: AFP
Bruselj – Za Nato, ki se je skozi desetletja usmerjal predvsem k odvračanju Moskve in precej manj na jug, je usmeritev dela njegove pozornosti na vzhod, na Kitajsko, ena od prelomnic v njegovi zgodovini.

Na zasedanju v Londonu so se voditelji prvič lotili vzpona Kitajske in njenih naložb v obrambne zmogljivosti. To vprašanje je tesno povezano z dilemami glede sporazuma med Washingtonom in Moskvo o raketah kratkega in srednjega dosega, ki je bil več desetletij temelj varnosti na stari celini. ZDA so letos izstopile, ker da ga je Rusija z razmeščanjem raket nenehno kršila. Vse Natove zaveznice so imele enako stališče. To, da Peking razvija sisteme, ki bi bili v nasprotju z INF, če bi veljal za Kitajsko, je bila ena od okoliščin, ki je pripomogla k njegovemu hitremu koncu.



image
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je sicer žugal, da bo blokiral obrambne načrte za baltske države.  FOTO: Yves Herman/Reuters


V Natu si prizadevajo, da bi v prihodnosti Kitajsko vključili v oborožitvene sporazume. »Kitajska ima za ZDA druge najvišje izdatke za obrambo na svetu in pred kratkim je pokazala nove sodobne zmogljivosti, vključno z jedrskim orožjem,« je v Londonu opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Zaveznice sicer poudarjajo gospodarske priložnosti na Kitajskem, a po drugi strani se ukvarjajo s številnimi varnostnimi izzivi. Članice si niso edine, koliko morajo biti pazljive pri vključevanju kitajske tehnologije na področju najpomembnejše infrastrukture, denimo 5G.

Čeprav je francoski predsednik Emmanuel Macron v zadnjih tednih večkrat razglasil, da sovražnici nista Kitajska ali Rusija, ampak terorizem, Nato vztraja pri svoji drži do Moskve. »Ruska agresivna dejanja so grožnja za evroatlantsko varnost,« so voditelji zapisali v londonski deklaraciji. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je sicer žugal, da bo blokiral obrambne načrte za baltske države, če zaveznice kurdske milice YPG v Siriji ne bodo obravnavale kot teroristične skupine, a na koncu resnih težav glede sprejetja načrtov ni bilo.

  • Nato bo opravil razmislek o lastni reformi.
  • Vztrajanje pri obravnavi Rusije kot grožnje varnosti.
  • Negotova usoda sporazumov o nadzoru nad oboroževanjem.


image
Čeprav je francoski predsednik Emmanuel Macron v zadnjih tednih večkrat razglasil, da sovražnici nista Kitajska ali Rusija, ampak terorizem, Nato vztraja pri svoji drži do Moskve. FOTO: Ludovic Marin/Afp


»Nato se prilagaja«


Po vseh napetostih v Londonu in še posebno pred njim, se je zasedanje končalo mirneje. Kljub temu dileme o smeri razvoja Nata ostajajo, tudi glede vloge evropskih držav v njem. Na podlagi nemške zamisli o skupini modrecev, ki bi pripravila reformo Nata, bo generalni sekretar Stoltenberg pripravil predlog v prihodnost usmerjenega procesa razmisleka. Tako naj bi okrepili Natovo politično razsežnost, vključno s posvetovanji. Marcona je še posebno vznemirila zadnja turška intervencija v Siriji, ki ni bila usklajena z zaveznicami, čeprav je neposredno zadevala njihove varnostne interese.

Tako Nato po Londonu še čakajo težke razprave, kako bi zavezništvu, ki bo po vstopu Severne Makedonije imelo že 30 članic z različnimi interesi, lahko delovalo bolj politično usklajeno. »Nato je agilen, dejaven, se prilagaja,« je Stoltenberg ponavljal svojo vero v trdnost zavezništva. Med voditelji je povsem jasno, da EU še dolgo ne bo imela zmogljivosti, s katerimi bi lahko zagotavljala varnost na stari celini. To pomeni, da bodo kljub kritikam ZDA ostale dobrodošle. Tudi ko se bo Unija lotila iskanja strateškega odgovora glede Kitajske.

image
Slovenski premier Marjan Šarec je po vrhu Nata v Londonu izrazil zadovoljstvo, da so voditelji spet izkazali enotnost. FOTO: Yves Herman/Reuters


Šarec zadovoljen z vrhom

Slovenski premier Marjan Šarec je po vrhu Nata v Londonu izrazil zadovoljstvo, da so voditelji spet izkazali enotnost. »Na koncu smo se vsi strinjali, da imamo skupne vrednote in da želimo delati za demokracijo. Po 70 letih neke organizacije, ki je bila ustanovljena zaradi Varšavskega pakta, ki ga že zdavnaj ni več, so tu novi izzivi. Gre za terorizem, kibernetsko vojskovanje, za krizna žarišča ... In gotovo je potreben strateški razmislek, kako naprej in kako vsaka članica lahko prispeva po svojih močeh,« je dejal Šarec, ki je potrdil, da bo Slovenija z drugimi zaveznicami vztrajala v Afganistanu in drugih Natovih operacijah in misijah.