Tiskane izdaje
Bruselj - Evropska komisarka za finančno načrtovanje in proračun Dalia Grybauskaite je v pogovoru za evropski spletni bilten EUobserver minuli teden dejala, da Evropska unija potrebuje nov sistem financiranja, ki bi odpravil izjeme, kot je britanski rabat. Vseeno pa po komisarkinem mnenju unija še ni pripravljena na vpeljavo skupnega evropskega davka, saj zanjo še ni ustrezne podlage v gospodarski in institucionalni strukturi povezave.
Komisarka je v pogovoru napovedala, da bo komisija sredi leta začela javno razpravo o tem, katere prednostne naloge unije bi se morale financirati iz skupnega proračuna. Ugotovitve in predloge iz javne razprave bodo nato proti koncu leta 2008 predstavili v posebnem dokumentu Evropske komisije, ki bo po napovedih komisarke politično skrajno občutljive vsebine.
Sistem financiranja unije potrebuje prenovo
Komisarka sama je zagovornica temeljite prenove sistema financiranja unije, saj so bile reforme, sprejete pred širitvijo leta 2004, po njenem mnenju nezadostne. Unija tako po Grybauskaitinem mnenju potrebuje novo formulo za izračun prispevkov posameznih članic v proračun unije, saj naj bi trenutna ureditev vnašala razkol med posamezne države oziroma skupine držav. Poleg tega pa bi moral biti sistem financiranja unije iz lastnih sredstev (npr. carine ter kmetijske dajatve) "preprost in zelo pregleden".
Nova proračunska ureditev bi po mnenju komisarke iz Litve morala tudi pravilno odražati stopnjo razvitosti in raven blaginje posameznih članic ter odpraviti vse izkrivljajoče izjeme. Še posebej je izpostavila britanski rabat in ga označila za politično nekorektnega ter gospodarsko neutemeljenega. EU je po mnenju komisarke prostovoljna organizacija, v kateri se vse članice dogovarjajo o načinu njenega financiranja, zato je čudno, da neka članica zahteva svoj denar na vsak način nazaj. Še bolj pomemben kot dogovor o novi ureditvi financiranja pa je po prepričanju Grybauskaitejeve dogovor o prednostnih nalogah in politikah unije v prihodnosti.
Poseben evropski davek
Komisarka pa ni naklonjena predlogom o uvedbi posebnega evropskega davka, ki bi nadomestil prispevke posameznih članic. Takšni predlogi so bili predstavljeni kot odziv na dolgotrajna in konfliktna pogajanja o evropskih finančnih perspektivah v letih 1999 ter 2005. Grybauskaitejeva je glede teh predlogov previdna in meni, da za evropski davek zaenkrat še ne obstajata potrebni gospodarska ter institucionalna osnova. EU namreč ni federacija, nima zvezne vlade, evropsko združevanje pa tudi ne gre v smeri federacije. Iz teh razlogov so pozivi k vpeljavi evropskega davka po njenem mnenju neutemeljeni.
Komisarka se je v pogovoru zavzela tudi za bolj realistične predloge s strani Evropske komisije. Komisarji bi po njenem mnenju morali predlagati zakonodajne dokumente, ki bodo lahko prešli skozi rešeto sveta. S tem se je odzvala na predlog o vpeljavi skupne osnove za davek na dohodke podjetij v državah članicah ter na predlog o dvigu davka na goriva, ki bi države članice prisilil k dvigu trošarin. Po mnenju komisarke se je v zadnjem času nevarno razpasel predvsem okoljski populizem, ki vsak še tako nepremišljen ukrep upravičuje z njegovim pozitivnim učinkom na okolje.
