"Prvostopenjsko sodišče ni sprejelo potrebnih ukrepov, da bi zagotovilo, da bi bilo sojenje pošteno za obe strani. Dve bistveni priči zaradi ustrahovanja nista mogli nastopiti na sojenju. Slednje je potekalo prihitro in najpomembnejši element - potreba, da se zagotovi poštenost - je bil izgubljen," je poudaril tožilec Peter Kremer.
Haaško tožilstvo je lani razsodilo, da Haradinaj ni kriv vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu med konfliktom na Kosovu v letih 1998-1999, za katere ga je bremenila obtožnica. Haaško tožilstvo v prizivnem postopku zahteva razveljavitev oprostilne sodbe in začetek novega sojenja Haradinaju. Sodnik, ki je predsedoval prvemu sojenju, je sam priznal, da to ni potekalo v ozračju, v katerem bi se priče počutile varne.
Haradinaj je najvišji predstavnik Kosova, proti kateremu je potekal postopek v Haagu. V času zločinov, ki naj bi jih zagrešil nad srbskimi civilisti in političnimi nasprotniki, je bil Haradinaj poveljnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Leta 2004 je postal kosovski premier, a je leto dni kasneje zaradi sojenja v Haagu odstopil.
Haradinaju so sodili skupaj z dvema podrejenima - Idrizom Balajem, ki je v letih 1998 - 1999 vodil paravojaško enoto Črni orli in je bil prav tako oproščen, ter Lahijem Brahimajem, ki je takrat vodil zloglasno taborišče in je bil obsojen na šest let zapora. Tožilstvo je zanje zahtevalo 25 let zapora in je sprožilo prizivne postopke v vseh treh primerih.