Hatami proti protiteroristični politiki ZDA

Washington – Kot prvi visoki politik iranske islamske revolucije, ki so jo leta 1979 utemeljili na 444-dnevnem zadrževanju talcev v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu, nekdanji predsednik Mohamed Hatami te dni obiskuje ZDA. Med svojimi prvimi sobotnimi nastopi v Chicagu je obsodil protiteroristično politiko ameriške vlade, ameriški muslimani pa njemu sporočajo, naj nekaj tukajšnje verske strpnosti nese domov.

Od naše dopisnice

Nekdanji iranski predsednik, ki je veljal za zmernega in premišljenega, a nemočnega, meni, da ameriška politika spodžiga terorizem in nasilje v svetu, najpomembnejšo vlogo pri spodbujanju miru in varnosti pa lahko odigrajo ameriški muslimani. “Ko Amerika trdi, da se bojuje proti terorizmu, izvaja politiko, ki povzroča krepitev terorizma in institucionalizirano nasilje,” je na 43. konvenciji severnoameriškega islamskega društva, ki se ga je po poročilu tiskovne agencije Associated Press udeležilo več deset tisoč ljudi, govoril Hatami.

Toda ameriška vlada, pa naj reagira še tako napačno, ni edini krivec za nerazumevanje med zahodom in vzhodom, vzroke zanj Hatami vidi tudi v daljni zgodovini vse do križarskih pohodov. Nekdanji iranski predsednik bo nastopil še na univerzah in drugih islamskih konferencah pa tudi na sedežu OZN v New Yorku.

V ZDA se je odpravil takoj, ko so mu pri State Departmentu izdali vizum ter sporočili, da za njegovo potovanje ne veljajo nobene omejitve. Mohamed Hatami je ustanovni član urada za zavezništvo civilizacij, ki ga pod okriljem Združenih narodov vodi Slovenec Tomaž Mastnak in ki ga je tudi povabil v ZDA.

“Javno mnenje se lahko reši iz primeža ignorance in zmot in prevlada arogantne, hujskaške in nasilje povzročajoče politike se bo končala,” je v Chicagu menil Mohamed Hatami in poudaril, da so ZDA zanj “velik narod” ter da je 11. septembra 2001 med prvimi obsodil barbarsko dejanje terorizma. “Vedel sem, da bo ta pekel samo okrepil skrajništvo in enostransko ukrepanje ter ne bo prinesel drugega kot oviranje pravice in pameti in bo žrtvoval pravičnost in človeškost.”


Več preberite v ponedeljkovem Delu