Tiskane izdaje
Kot je v izjavi za javnost povedal Gredelj, je HDZ do poslopja na zagrebškem trgu prišla na zakonit način še pred letom 2003, tako da njen nakup »niti teoretično« ni mogel biti financiran iz domnevnih črnih skladov stranke. Dodal je, da je vladajoča stranka do leta 2003 svoje premoženje kupovala na podlagi zakonitih prihodkov, kot so denar iz državnega proračuna, članarine, donacije in podobni viri.
Kot je še poudaril, sodišče v obrazložitvi blokade premoženja ni navedlo suma, da bi kakršenkoli denar iz črnih skladov stranke − tudi po letu 2003 − končal v nepremičninah HDZ, zato te tudi ne morejo biti blokirane. Po njegovi oceni bi se domnevno umazan denar morda lahko prelil v premoženje fizičnih oseb, ki naj bi bile vpletene v financiranje preko črnih skladov, ne pa v premoženje same stranke, piše Slovenska tiskovna agencija.
Obramba HDZ poudarja, da je treba ločiti vlogo Iva Sanaderja kot bivšega premiera od njegove vloge predsednika vladajoče stranke. »V omenjenem primeru denarja ni vzel predsednik stranke, če ga je vzel, temveč predsednik vlade,« je za Večernji list poudaril Gredelj. Izrazil je prepričanje, da bodo dokazali nedolžnost HDZ ter da bodo za vse odgovarjali posamezniki, če se bo seveda dokazala njihova krivda.
Stranka HDZ se je pod drobnogledom preiskovalcev Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) znašla zaradi afere Fimi media, natančneje zaradi črpanja denarja iz državnih podjetij, agencij in ministrstev. Zaradi suma, da je del denarja končal v črnih skladih stranke in da so z njim med drugim financirali številne volilne kampanje, je Uskok preiskavo skupaj z 19 osumljenci razširil tudi na HDZ kot pravno osebo.
