Če je bil to namen imenovanja Hillary Clinton, ga je Obama, ki bo 20. januarja prihodnje leto prevzel vodenje najpomembnejše države na svetu, dobro skrival. Na predstavitvi svojega nacionalnovarnostnega moštva v ponedeljek je za 61-letno demokratsko senatorko iz New Yorka našel le pohvalne besede. Hillary Clinton je »inteligentna in bojevita«, »Američanka izjemne veličine, ki bo uživala vse moje zaupanje«, hkrati pa »ima izredno delovno etiko« in »pozna številne svetovne voditelje«, zato »jo spoštujejo v vseh prestolnicah sveta«. »Imenovanje Hillary je sporočilo prijateljem in sovražnikom o resnosti mojih obljub, da bom obnovil ameriško diplomacijo in ponovno vzpostavil naša zavezništva,« je dejal Barack Obama.
Med letošnjim predvolilnim maratonom, na katerem so demokrati izbirali svojega strankarskega predsedniškega kandidata, donedavni demokratski senator iz Illinoisa o svoji tekmici, ki je še pred enim letom veljala za absolutno favoritinjo, ni govoril tako lepo. Tudi Hillary Clinton je zelo kritizirala tekmeca, zanimivo pa je, da sta med predvolilno tekmo največ ostrih besed izmenjala prav o tem, kdo bo bolje vodil mednarodno politiko države.
»Obama se je odločil, da bo za zunanjo ministrico postavil žensko, ki je glasovala za vojno v Iraku in prepričala 19 milijonov demokratov, da Obama kratko malo ni zrel za vodenje države,« so včeraj sarkastično ugotavljali na spletnih straneh republikanskega glasila National Review. Drugi so se spomnili izjave Hillary Clinton, da bosta ona in republikanski predsedniški kandidat John McCain v Belo hišo prinesla izkušnje, Barack Obama pa le svoj govor iz leta 2002.
Njeni svetovalci so med predvolilno tekmo opozarjali, da je Obama le človek besed, ne pa tudi dejanj; in ona je dejala, da njen tekmec ni nikoli prevzel odgovornosti za svoje glasovanje. Ko je Barack Obama dejal, da bi brez postavljanja pogojev sedel za pogajalsko mizo tudi z največjimi ameriškimi sovražniki, je njegova tekmica to izjavo označila za »neodgovorno in, odkrito rečeno, naivno«. Njegovo napoved, da bi enostransko bombardiral Pakistan, če bi se tam skrivali teroristi, pa je označila za »ne pretirano modro stališče«.
Nič bolj prijazni niso bili v Obamovem taboru. Zaradi izjave, da je Hillary Clinton »pošast«, je bila prisiljena odstopiti Obamova svetovalka Samantha Power. Sam Obama pa se je norčeval iz mednarodnih izkušenj tekmice, ki se je med kampanjo osmešila z neresnico o tem, da sta s hčerjo Chelsea med vojno v Bosni bežali pred ognjem ostrostrelcev. Mednarodne izkušnje niso le to, »da s tujim voditeljem spiješ čaj v hiši veleposlanika, h kateremu si prišel na klepet«, se je Obama norčeval iz samohvale o njenih številnih srečanjih s tujimi državniki. In dodal: »Dvomim, da bi Madeleine Albright izjavila, da je bila Hillary Clinton pomemben zunanjepolitični akter v času administracije Billa Clintona.«
Ko je novinar dnevnika New York Times Peter Baker na tiskovni konferenci po predstavitvi Obamovega nacionalnovarnostnega moštva novoizvoljenega predsednika vprašal, ali imenovanje Hillary Clinton pomeni, da je spremenil mnenje o svoji nekdanji tekmici, se je ta izvil z odgovorom, da se zdaj novinarji zabavajo s starimi citati, ki so jih izbrskali iz predvolilnih debat. »Toda to so vaši citati, gospod,« je vztrajal Baker. »Razumem. A vi se kljub temu zabavate,« je s širokim nasmehom odgovoril novoizvoljeni predsednik.
Po predvolitvah so se odnosi med nekdanjima tekmecema spremenili. Tako Hillary Clinton kot njen mož Bill sta podprla predsedniško kandidaturo Baracka Obame in na številnih predvolilnih shodih pozivala svoje privržence, naj zanj oddajo svoj glas. V javnosti so celo krožile govorice, da bo Obama svojo nekdanjo tekmico imenoval za podpredsedniško kandidatko. Tega ni storil, jo je pa povabil v »moštvo tekmecev«, kakor so ameriški mediji poimenovali njegov bodoči kabinet.
V njem bodo po Obamovih besedah »močne osebnosti z močnimi stališči«, med njimi pa bo vsaj en pripadnik rivalske republikanske stranke - dosedanji obrambni minister Robert Gates, ki bo ohranil svoj položaj. Po besedah novoizvoljenega predsednika je le tako mogoče priti do najboljših odločitev, saj je zgodovina pokazala, da so najslabšo politiko v Beli hiši vodili tisti, ki so mislili enako in med njimi skoraj ni bilo razlik. A ne glede na razlike, bom ameriško politiko vodil jaz, je pojasnil Obama.
Z imenovanjem Hillary Clinton bo 44. ameriški predsednik dobil »deloholično« politično zvezdo, ki pa se je ne bo prav lahko znebil. Kakor se ni mogel njegov predhodnik George Bush znebiti svojega zunanjega ministra Colina Powella, junaka prve zalivske vojne, čeprav sta imela zelo različne poglede na iraško avanturo. Toda mnenjski voditelji v demokratski stranki tokrat ne pričakujejo takšnih zapletov. »Hillary Clinton razume, kako pomembno je, da v mednarodni politiki govoriš z enim glasom, namreč glasom predsednika,« je za Washington Post izjavila Melanne Verver, ki je bila v času, ko je bila Hillary Clinton ameriška prva dama, direktorica njenega kabineta.
Obamov izbor je pohvalil tudi Clintonov svetovalec za nacionalno varnost Samuel Berger: »S seboj bo prinesla intelektualno strelivo, veliko energije in kredibilnost po svetu.« Njena predhodnica Madeleine Albright pa je dejala, da ji bo uspelo obnoviti ameriško vodilno vlogo na svetu, državi vrniti mednarodno spoštovanje, ki ga je nekoč imela, in zmožnost dialoga tudi z državami, ki jih Američani nimajo radi.
Iz sredine tiskane izdaje Dela!