Tiskane izdaje
Washington - Newyorška senatorka Hillary Clinton je v petek pred člani Nacionalnega odbora demokratske stranke v Washingtonu obljubila, da bo kot predsednica ZDA končala iraško vojno, če tega ne bo uspelo storiti kongresu do konca mandata predsednika Georgea Busha. Pred 400 člani vodstva stranke in aktivisti, ki so ji krepko žvižgali, so poleg Clintonove nastopili tudi nekateri drugi predsedniški kandidati.
Demokrati proti vojni
Med njimi senator iz Illinoisa Barack Obama, ki s publiko ni imel težav, saj so mu veselo ploskali, čeprav ni bil veliko bolj konkreten od Clintonove. Obama je skupaj z drugimi pozival h koncu vojne in pozival vse kandidate, da izoblikujejo načrt za to, čeprav ga sam še nima. Demokratski kandidati so predvsem opozarjali na očitno, svežih izvirnih predlogov pa je bilo le malo. To je seveda razumljivo, saj se noben noče že na začetku izpostaviti napadom nasprotnikov, ki lahko v vsakem načrtu najdejo napake.
Clintonova, Obama, nekdanji podpredsedniški kandidat John Edwards, upokojeni general Wesley Clark, kongresnik iz Ohia Dennis Kucinich in senator iz Connecticuta Christopher Dodd so nastopili v petek, v soboto pa bodo še senator Joseph Biden iz Delawarea, guverner Nove Mehike Bill Richardson , nekdanji guverner Iowe Tom Vilsack in nekdanji senator iz Aljaske Mike Gravel.
Clintonova se še vedno otepa svojega glasu za vojno
Clintonova se še vedno otepa svojega glasu za vojno leta 2002 in doslej še ni uspela odpraviti dvomov demokratskih aktivistov, kaže pa, da tega niti ne namerava. Zazrta je v prihodnost, glede preteklosti pa je rekla le to, da se vojna proti Iraku ne bi začela, če bi bila leta 2002 ona predsednica ZDA. V petek je bila podobna nekdanjemu predsedniku ZDA Richardu Nixonu, ki je zmagal na volitvah z obljubo, da bo končal vojno v Vietnamu, kar se seveda ni zgodilo.
Clintonova je v iskanju podpore odletela v New York na obisk proizraelske organizacije Izraelski odbor za javne zadeve. Zagotavljala je, da sta Izrael in ZDA trdna zaveznika, izrazila je podporo zidu, ki ga Izrael gradi na Zahodnem bregu proti Palestincem, nasprotovala je priznanju palestinske vlade, Izrael pa je imenovala za žarek demokracije na Bližnjem vzhodu. Glede Sirije in Irana je bil njen nastop rahlo bolj uravnotežen, saj je izrazila mnenje, da se je potrebno z obema pogajati, ker se lahko tako pride do koristnih informacij kako premagati sovražnika. V primeru da bo potrebna vojna, pa bodo ZDA to storile šele, ko bodo izčrpale vse druge možnosti.
Bush za letos prosi še 100 milijard za vojne
Ameriški predsednik George Bush bo v ponedeljek kongresu poslal svoj proračunski predlog za proračunsko leto 2008, ki se začne 1. oktobra letos, v katerem bo tudi prošnja za dodatnih 100 milijard dolarjev za financiranje vojn v Iraku, Afganistanu in drugje do 1. oktobra. Za prihodnje leto pa namerava Bush obenem zaprositi za 145 dodatnih milijard za omenjene vojne. Ameriški mediji poročajo o tem na podlagi anonimnih informacij, ker prošnje še niso javne.
Kongres je Bushu za letošnje proračunsko leto že namenil 70 milijard dolarjev izrednih sredstev za vojne, z novimi 100 milijardami pa bo proračunsko leto 2007 glede tega najdražje doslej. Leta 2006 so za vojne namenili 120 milijard dolarjev. Gre za sredstva, ki niso vključena v redni proračun in obeta se nekaj težav, saj demokrati obtožujejo Pentagon, da s temi izrednimi sredstvi financira tudi programe, ki so vključeni v redni proračun. Pentagon se brani, da uničeno opremo v vojnah nadomeščajo z novo in sodobnejšo, ker stare v nekaterih primerih več ne izdelujejo.
Pentagon naj bi za leto 2008 prosil za 481,4 milijarde dolarjev, kar je za 11,3 odstotka več, kot za leto 2007. Menda zato, ker vključuje sredstva za predvideno povečanje števila pripadnikov rednih enot kopenske vojske in marincev. Dobra napoved, da se Bush po odhodu s položaja več ne bo obremenjeval z Irakom in Afganistanom, je tudi to, da naj bi za leto 2009 predvidel le 50 milijard dolarjev za obe vojni. Demokrati, ki imajo letos prvič po dolgem času v kongresu večino, bi lahko otežili sprejemanje vojnega proračuna. Kljub temu naj bi obstajala velika verjetnost, da bodo demokrati potrdili dodatna sredstva, saj bi v nasprotnem primeru lahko tvegali obtožbe o tem, da ameriškim vojakom enostavno nočejo dati tistega, kar jim pripada.
