Hollywood, Bollywood, Chollywood

Kitajska je lani uvozila le 76 tujih filmov, hkrati pa si vse bolj prizadeva pritegniti tuje filmske družbe.

Objavljeno
30. september 2013 12.39
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika
Samuel Goldwyn našega časa se imenuje Wang Jianlin. Mesto Qingdao, ki ste ga do zdaj poznali po pivu (znamka je ohranila staro pisavo Tshingtao), pa bomo v prihodnje omenjali v zvezi s filmsko industrijo. Namesto piratskih devedejev bo Kitajska tam v prihodnje snemala najdražje filme.

Najbogatejši mož Kitajske se je namreč odločil, da bo v tem vzhodnem mestu postavil novi Hollywood, to svojo namero pa je veličastno razglasil prejšnji konec tedna, in to v navzočnosti zvezd, kot so Nicole Kidman, Leonardo DiCaprio, John Travolta in še nekaj drugih slavnih posameznikov.

Vsi ti zvezdniki so se obračali na rdeči preprogi, ki jo je zanje razprostrl Wang in svojemu velikemu projektu nemudoma dodal »kitajske značilnosti«.

Telesni stražarji zvezd so bili oblečeni v vojaške kaki uniforme, Catherine Zeta-Jones pa se je to zdelo nadvse zabavno. Novinarju območnega časopisa je med drugim izjavila: »Vse to mi je všeč. Upam, da bom znova prišla v Qingdao in tukaj snemala film.« Pravzaprav so bile uniforme logična kostumografija, saj je 59-letni Wang bivši vojak, ki pa se je nadvse dobro znašel v kitajskih reformah. Ob koncu osemdesetih let je ustanovil družbo Wanda in se vključil v najbolj pridobitniško dejavnost – preprodajo nepremičnin. Ko je John Travolta objavil, da je to »začetek nove ere«, saj Hollywood potrebuje denar, Kitajska pa ga očitno ima v izobilju, je imel povsem prav. Wangovo osebno premoženje ocenjujejo na 22 milijard dolarjev, zato mu moramo verjeti, ko obljublja, da bo iz Qingdaa naredil »orientalsko filmsko metropolo«.

Wang Jianlin je poleg tega ljubljenec sedanje oblasti. Medtem ko se večina kitajskih milijarderjev te dni izogiba javnosti in partijski metli, ki namerava dodobra opraviti s korupcijo, se zdi, kot da se on ves čas postavlja v ospredje. Kot večina kitajskih bogatašev, ki praviloma trdijo, da so si denar nakopičili iz čistega idealizma, ima tudi Wang »svoje sanje«.

Že od nekdaj sanja, da bi Hollywood preselil na drugo obalo Pacifika in ga naredil še veliko boljšega in bolj sodobnega. Ko se je leta 2005 spustil v novo panogo in pokupil več kot šest tisoč kinematografov na Kitajskem, v Aziji in Ameriki, je bil to le prvi korak. Zdaj bo vložil osem milijard dolarjev v gradnjo 20 filmskih studiev, od katerih bo imel eden največji oder na svetu (z deset tisoč kvadratnimi metri površine), drugi pa bo zgrajen pod morjem. V okviru kompleksa bodo še tematski park v stilu Universal Studios v Orlandu, muzej voščenih lutk, stalna razstava avtomobilov, luksuzna marina za jahte, zasebna bolnišnica, več hotelov in bistrojev ter (seveda) največji kinematograf Imax s pet tisoč sedeži in center za razvoj te industrijske panoge.

Wang je prepričan o uspehu projekta, saj je z velikimi filmskimi in televizijskimi hišami že sklenil preliminarne sporazume o snemanju okoli 30 tujih filmov na leto, znotraj države pa bo studie uporabljalo 50 kitajskih producentskih družb, ki bodo tukaj ustvarile najmanj sto filmov in televizijskih serij. Wangov hollywood bo lahko ponudil vse, kar bo kdo zahteval – pa naj bo to scenografija katerega od evropskih mest ali prizorišče z Bližnjega vzhoda, da kitajskih cesarskih dinastij niti ne omenjamo.

Ko gre za opremo, ni dvoma, da bo Qingdao zasenčil Beverly Hills, saj Wang očitno sanja sanje partijskega oddelka za propagando, ki nikakor ne more dovoliti tega, da v »azijskem stoletju« obstaja Bollywood, še vedno pa ni Chollywooda. Vodstvu v Pekingu je veliko do tega, da se v svetu promovira kitajska kinematografija, to pa je le eden od načinov, da se posnamejo filmi, ki bodo sprejeti na globalni ravni.

Večje vprašanje je, s kakšnimi programi bo kitajski milijarder izpolnil svoj dragoceni kompleks in ali se bodo tuje filmske družbe, ki bodo tukaj snemale filme v upanju, da jim bodo ti prinesli zaslužek zlasti na kitajskem trgu, pragmatično prilagodile cenzuri.

Za Johna Travolto, ki je priznal, da ima rad pivo tshingtao, je Chollywood »najbolj zdrava stvar, ki se je lahko zgodila«, ker »vbrizgava življenje in finance v industrijo, ki še kako potrebuje novo energijo«. Wang je 30 milijonov dolarjev porabil samo zato, da je v Qingdao pripeljal hollywoodske zvezde. In igralkam in igralcem je to očitno zelo ugajalo. Ko so novinarji Kate Beckinsale vprašali, kaj misli o kitajski cenzuri, je ta na rdeči preprogi zmignila z rameni in dejala: »S tem se ne bom ukvarjala.« In se še naprej nasmihala kameram.