Hrvaška cerkev: Vi nam nepremičnine, mi vam davek!

Zagreb – Hrvaška vlada in tamkajšnja Katoliška cerkev sta spet v sporu. Tokrat zaradi namere, da bi država začela pobirati tako imenovani cerkveni davek – na plače duhovnikov, na obrede … Cerkev je nemudoma odgovorila: »Da, smo za davek, vendar naj nam država najprej vrne 35.000 naših nepremičnin …«

Nekateri na Hrvaškem menijo, da želi hrvaško finančno ministrstvo le potipati javno mnenje glede morebitne uvedbe cerkvenega davka, drugi so prepričani, da bo država, ki se je znašla v zelo težkem gospodarskem položaju, ko v proračunu manjka več milijard evrov, davek skoraj zagotovo uvedla. V davčni upravi o tem nočejo govoriti, celo njena prva dama Nada Čavlović Smoljanec v nedavnem pogovoru za naš časnik ni povedala nič konkretnega, razen da bo »javnost pravočasno obveščena o kakršni koli novosti na davčnem področju«, in dodala, da »kot veliko drugih tudi Hrvaška razmišlja o širjenju davčnih zavezancev, pač v smislu enakopravnejše davčne obremenitve«. V vrhu hrvaške Cerkve ne dajejo izjav na to temo, je pa pred kratkim hrvaški tednik Express prenesel izjavo »neimenovanih cerkvenih virov«, da »davek sploh ni težava, vendar pod pogojem, da država vrne Cerkvi njeno lastnino«.

Otok Mljet, bolnišnica, šole, gledališča …

Teh pa sploh ni malo; hrvaška Katoliška cerkev je lastnik skoraj dveh tretjin otoka Mljeta, 24 stavb, v katerih so zagrebške osnovne šole in vrtci, štirih gledališč, petih muzejev, desetine vseh polj na Hrvaškem, raznih stavb, v katerih so kinodvorane, bolnišnice … skupaj približno 35.000 nepremičnin. Sta pa hrvaška vlada in hrvaška Cerkev pogovore o vračilu nepremičnin, odvzetih Cerkvi, začeli že leta 2011, ko je bila na čelu takratne tehnične vlade še Jadranka Kosor. Pravzaprav je šlo za nadaljevanje pogovorov, saj je že prvi predsednik Franjo Tuđman Cerkvi obljubil vračilo tistega, kar bo pač možno v naravi, za druge nepremičnine pa bi država izplačala odškodnino. Kosorjeva in kardinal Josip Bozanić sta se pozneje sicer dogovorila za okvirni model rešitve, vendar kaj dlje nista prišla, saj se je v vrhu države zamenjala politična opcija.

Iskre med Markovim trgom in Kaptolom sicer niso nič nenavadnega. Tako je tudi zdaj, ko se hrvaška država resnično trudi pokrpati svoj luknjičasti in izsušeni proračun na vse mogoče načine. Te dni se je oglasil zdajšnji neodvisni, še do pred kratkim poslanec IDS Damir Kajin in povedal, da bi »tudi Cerkev na Hrvaškem morala prikazati, kako porablja proračunski denar«. Njegova izjava je precej razumljiva, saj država namenja zgolj Katoliški cerkvi 39 milijonov evrov na leto, v te zneske pa niso všteti projekti, ki jih sofinancirajo država ali lokalne skupnosti. Podatkov, kako Cerkev uporablja denar davkoplačevalcev, nima nihče.

Celotna davčno-cerkvena zgodba v najmlajši članici evropske družine pravzaprav temelji na dogovoru med Hrvaško in Vatikanom, ki določa, da je hrvaška Cerkev povsem oproščena plačevanja davkov. Če bi jo vlada hotela obdavčiti, bi morala omenjeni sporazum preklicati ali ga vsaj spremeniti.

Lani novembra je bil hrvaški premier Zoran Milanović pri takratnem papežu Benediktu XVI. Ugibanja, da sta spregovorila tudi o novem dogovoru med Hrvaško in Vatikanom o financiranju hrvaške Katoliške cerkve – dogovor naj bi predvideval zmanjšanje proračunskih sredstev za Cerkev –, pa se niso uresničila, saj je premier dal vedeti, da tej temi nista namenila »niti sekunde«. Hrvaški mediji pa so kljub temu izpostavili vprašanje novega, popravljenega dogovora med Hrvaško in Vatikanom, ki predvideva tudi financiranje hrvaške Katoliške cerkve.

Do danes se ni spremenilo nič in kot kaže, se tudi ne bo. As v rokavu Kaptola, ki mu sicer očitajo, da ima odgovore na vsa vprašanja in se zelo rad vpleta v vse, je zahteva po vračilu res ogromnega števila nepremičnin, na drugi strani pa si vlada zagotovo še zdaleč ne želi slabših odnosov z Vatikanom; navsezadnje tudi zato, ker se je po najnovejših podatkih iz popisa prebivalstva kar 86 odstotkov hrvaških državljanov opredelilo za katoličane.