Hrvaška noče biti država B

Hrvaška javnost je obnašanje evropske komisije, ki se ne želi opredeliti do skrajnih ocen italijanskega predsednika Napolitana, sprejela z velikim razočaranjem.

Objavljeno
16. februar 2007 15.50
Bo Mesić znova predsednik?
Zagreb/Rim/Trst – Medtem ko so na Hrvaškem navajeni provokacij iz Italije, pa je javnost obnašanje evropske komisije (EK), ki se že drugi dan zapored ne želi opredeliti do skrajnih ocen italijanskega predsednika Giorga Napolitana, sprejela z velikim razočaranjem. Naši načeloma evroskeptični sosedje so tako v zadnjih urah dobili še en »dokaz«, da v EU veljajo dvojna merila, ko gre za močnejše članice in majhne države, ki čakajo na vstop.

Po precej ostrih kritikah, da se je potuhnil, se je oglasil tudi premier Ivo Sanader in podprl posredovanje predsednika države Stjepana Mesića, ki je Napolitanove ocene, da so fojbe posledica slovanskega krvoločnega sovraštva, etničnega čiščenja in teženj po pripojitvi ozemlja, označil za besede, v katerih je primes očitnega rasizma, zgodovinske revizije in političnega revanšizma.

Včerajšnja nekoliko ostrejša Sanaderjeva reakcija je razumljiva, saj je bil tarča tako opozicije kot tukajšnjih komentatorjev, češ da se skriva, pa tudi zaradi »zmagoslavja« Italije, ki je ocenjevala, da je Mesić s svojimi stališči osamljen. Na Hrvaškem ni politika in medija, ki ne bi podprl predsednika. Nekoliko blažji nastop premiera je razumljiv, saj ima kot predsednik vlade, ki se pogaja za vstop v EU, občutno manj manevrskega prostora kot predsednik države.

Na Hrvaškem pričakujejo tudi podporo in odzive iz Slovenije, predvsem od Janeza Drnovška in Janeza Janše.
(Več v današnjem tiskanem Delu)

D'Alema: Z italijanske strani ni ohladitve odnosov s Hrvaško

Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema pa je v četrtek ocenil, da "z italijanske strani ni nobene ohladitve odnosov" s Hrvaško. Glede zapleta med predsednikoma obeh držav, Stipetom Mesićem in Giorgiom Napolitanom, pa je D'Alema dejal, da gre za polemiko, ki je nastala na podlagi reakcije, ki je Italijo presenetila in razžalostila ter je bila za Italijane videti brez osnove.

"Pričakujemo, da bo Hrvaška uvidela, da Napolitano ni ne rasist ne revanšist. Italija ni rekla ničesar proti Hrvaški. V skrajnem primeru za dogodke v zgodovini nosi odgovornost režim, ki ne obstaja več," je dejal D'Alema. Pri tem je še poudaril, da se je Italija vedno zavzemala za vzpostavitev miru in stabilnosti na Balkanu in je zagovarjala tudi odpiranje Evropske unije državam na vzhodnem delu Jadrana.

Roberto Antonione, poverjenik za zunanjo politiko v glavni opozicijski stranki Naprej Italija Silvia Berlusconija, pa je vendarle ocenil, da je Mesić v zadnjih dogodkih ravnal "neodgovorno". Ocenil je tudi, da razvoj odnosov med Italijo in Hrvaško postaja "vse bolj zaskrbljujoč". "Kdor ima tako zahtevne obveznosti, kot jih ima Mesić, bi se moral izogibati težkim polemikam, ki so nastale že mnogo pred izjavami voditeljev italijanske države. Mesić je že v pogovoru za RAI govoril nesprejemljive stvari," je dejal Antonione.

“Evropa ne bo pustila Hrvaški, da jo balkanizira”

"Danes se to vprašanje zapleta iz dneva v dan in zdaj je vpletena še Evropska unija in kritike letijo tudi na EU. Če želijo balkanizirati Evropo, je to pravi način, vendar pa se Evropa ne bo pustila Hrvaški, da jo balkanizira," je bil oster Antonione. "Zagotovo se ne bomo vojskovali, vendar pa zagotovo tudi ne bomo posvečali prevelike pozornosti situaciji, ki je v določenih pogledih že kafkovska, EU pa se je tudi že jasno opredelila," je še posvaril Antonione.

Zadnje ostre polemike med državama je v soboto ob italijanskem dnevu spomina na fojbe sprožil Napolitano, ki je med drugim govoril o "Slovanih, žejnih krvi in prizadevanjih za aneksijo". Zaradi tega je naletel na oster odziv Zagreba, predvsem hrvaškega predsednika Mesića, ki je menil, da v besedah italijanskih voditeljev "ni mogoče spregledati sledi odprtega rasizma, zgodovinskega revizionizma in političnega revanšizma ".

Rupel pisal D'Alemi glede poročila zgodovinske komisije

Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je danes pisal italijanskemu kolegu D'Alemi, v katerem ga je spomnil, da bi bilo prav, če bi Italija uradno potrdila poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije. "To bi lahko bil navdih tudi za druge narode in države, ki imajo probleme s preteklostjo," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Rupel, pri čemer je imel v mislih najnovejšo zaostritev odnosov med Italijo in Hrvaško glede fojb.

Na novinarsko vprašanje, ali se Slovenija namerava vključiti v besedni dvoboj med hrvaškim in italijanskim predsednikom Mesićem in Napolitanom o fojbah, je Rupel odgovoril, da gre tukaj za dialog med dvema predsednikoma držav, "od katerih nobena ni Slovenija". "Slovenija v zvezi s tem dialogom ni sprejela nobenega novega sklepa. Še vedno meni, da je probleme treba reševati strpno, v duhu evropskega sodelovanja," je pojasnil.

Dodal pa je, da je imela Slovenija v preteklosti podobne težave z razčiščevanjem določenih zgodovinskih vprašanj z Italijo, kar je rešila s poročilom mešane zgodovinske komisije, objavljenem leta 2001. "Ravno danes sem napisal pismo kolegu D'Alemi, da bi morda bilo prav, ko bi italijanska stran uradno potrdila to poročilo. Morda bi bilo potrebno to poročilo še enkrat prebrati, ga osvežiti, ga vzeti za zgled, kako evropski narodi reflektirajo medsebojne probleme in stanje odnosov v evropski zgodovini," je povedal.

Po njegovih ocenah sta bili v tem poročilu izpričani tako volja Slovenije kot volja Italije, ko gre za obravnavo zgodovinskih vprašanj. "Mislim, da bi bilo ustrezno v tem trenutku potrditi, da je to pravi način reševanja odprtih zgodovinskih vprašanj," je dodal.