Hrvaška otoka naprodaj za slabih šest milijonov evrov

Hrvaška vlada se je leto dni odločala, ali bo za pet milijonov evrov kupila dva nenaseljena otoka v lošinjskem arhipelagu, Oruda in Palacola. Naposled se je predkupni pravici odrekla, otoka pa tako prepustila trgu nepremičnin.

Objavljeno
07. marec 2011 14.05
Ma. Ja., delo.si
Ma. Ja., delo.si
Zagreb - Hrvaški Jutarnji list poroča, da je v postopku še deset takšnih ponudb zasebnih lastnikov, med katerimi bodo najverjetneje vsi dobili enak odgovor. Tako kot lošinjska so vsi otoki - skupno jih je 688 - na seznamu Državnega programa zaščite, ki so ga sestavili pred tremi leti, da bi z njim preprečili razprodajo hrvaških naravnih biserov.

Pred petimi leti so namreč otoček Smokvica v šibeniškem arhipelagu prodali anonimnemu ruskemu kupcu, na kar se je hrvaška javnost odzvala burno. Oblasti so zato sprejele zakonsko regulativo in z njo lastnike otokov zavezale, da jih najprej ponudijo mestom in občinam, nato pa še državi.

Za omenjena otoka zanimanja ni bilo niti pri lokalnih oblasteh, zato so ju zdaj ponudili trgu nepremičnin. Eden izmed lastnikov, Rikardo Badurina, se tudi v imenu solastnika že pogovarja z morebitnim kupcem. Kot pravi, sta družini Badurina in Marušić otoka kupili leta 1925, tam nekoč pasli ovce, zdaj pa se ovčjereja ne zanima več nikogar. Želijo ju prodati, in sicer za 5,8 milijona evrov.

Otoka sta kategorizirana kot kmetijski površini. »To je oteževalna okoliščina, saj po hrvaški zakonodaji tujci ne morejo kupovati kmetijskih zemljišč, razen če pri tem sodelujejo podjetij, registrirana na Hrvaškem. Sprožili smo postopek urejanja pomorske meje in postopek spremembe podrobnega načrta ureditve, zato da bi se otoka lahko razvijala kot rekreativno-turistični coni,« je za Jutarnji list povedal Badurina. Dodal je, da sta se zanju že zanimala šef Formule 1 Bernie Ecclestone in njegova bivša soproga Slavica, a sta namero opustila ravno zaradi številnih pravnih preprek.

Tujci so še pred dvema letoma nepremičnine na Hrvaškem kupovali po tako imenovanem načelu recipročnosti: prebivalci posamezne države so imeli enake pogoje in merila kakor Hrvati pri nakupiu v njihovi državi. To se je spremenilo februarja 2009, ko je v veljavo stopil Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju med Hrvaško in Evropsko unijo (EU). Od takrat za nakup nepremičnin za vse državljane EU veljajo ista merila kot za hrvaške državljane. Izjema pri tem so kmetijska zemljišča ter nepremičnine na zaščitenem območju in gozdovih, razen če z mednarodnim dogovorom ni določeno drugače.