Tiskane izdaje
Prvo poglavje v pristopnih pogajanjih z EU je Hrvaška odprla in začasno tudi že zaprla v prvi polovici leta 2006 pod avstrijskim predsedstvom EU; to je bilo poglavje znanost in raziskave. Do konca leta 2007 je imela odprtih 16 in začasno zaprti dve poglavji.
Med slovenskim predsedovanjem v prvi polovici leta 2008 je odprla še štiri poglavja in do konca tega leta je imela odprtih 22 in začasno zaprtih sedem poglavij. Oktobra lani je Slovenija tudi prvič javno opozorila na problem prejudiciranja meje v pogajalskih stališčih Hrvaške in začela uveljavljati zadržke pri odpiranju ali zapiranju poglavij.
Francosko predsedstvo EU je v drugi polovici leta problem Hrvaške in Slovenije poskušalo rešiti z izmenjavo pisem, vendar neuspešno. V prvi polovici letošnjega leta je pod češkim predsedstvom EU sledil popoln zastoj Hrvaške v pogajanjih z EU zaradi zadržkov, ki jih je Slovenija na koncu uveljavila pri 14 poglavjih, pripravljenih za odprtje ali zaprtje.
Medtem ko je EU sprva vztrajala, da je problem Slovenije in Hrvaške dvostranski, je evropski komisar za širitev Olli Rehn v začetku leta priznal, da je to postal evropski problem in poskušal pomagati s predlogom, ki bi omogočil nadaljevanje pogajanj in hkrati določil način za reševanje vprašanja meje; sprva je predlagal mediacijo, nato pa arbitražni tribunal.
Po devetih mesecih popolnega zastoja in po propadu pogajanj o meji pod Rehnovim vodstvom je Hrvaška v petek v Bruslju odprla šest in začasno zaprla pet poglavij. Preboj je omogočil dogovor predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške 11. septembra v Ljubljani, ki je med drugim predvidel nadaljevanje pogajanj o meji, ki so zastala sredi junija.
Pri treh poglavjih - ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika, ki so sicer pripravljena za odprtje, Slovenija za zdaj ohranja "vsebinske zadržke". Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za katera Hrvaška še ni dobila zelene luči za ta korak niti od Evropske komisije: konkurenca ter pravosodje in temeljne pravice.
Hrvaška še vedno velja za najverjetnejšo 28. članico unije, čeprav je nedavno za članstvo zaprosila tudi Islandija, ki bi lahko slovensko sosedo na poti v EU dohitela, saj ima kot članica Evropskega gospodarskega območja in schengenskega prostora že prenesen velik del pravnega reda EU.
Hrvaški tisk obširno o deblokadi
Hrvaška je končno dočakala, da je "padla slovenska blokada", čeprav usoda vstopa v EU ni odvisna le od Zagreba, piše današnji Novi list. Medtem Jutarnji list ocenjuje, da ni več razlogov za novo prestavljanje vstopa Hrvaške v EU. Slobodna Dalmacija pa napoveduje novo srečanje premierov Hrvaške in Slovenije 20. oktobra v Zagrebu.
Najpomembneje je, da Hrvaška končno z dnevnega reda umakne svoj del naloge - ladjedelništvo in topniške dnevnike, kar bi sicer morala že storiti, poudarja Novi list.
"Če se to zgodi, če bosta Zagreb in Ljubljana kmalu dosegla dogovor o arbitražnem sporazumu, če bo uveljavljena Lizbonska pogodba in če bo Hrvaška pogajanja z EU sklenila v prvi polovici prihodnjega leta, bo Hrvaška leta 2012 lahko postala članica EU, saj bo postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe zagotovo trajal več kot leto dni," ugiba reški časnik.
Večernji list opozarja, da je Hrvaška za vsako od v petek odprtih pogajalskih poglavij z EU dobila vrsto meril za njihovo zaprtje. Časnik našteva merila, ki jih je največ za poglavja o kmetijstvu ter o pravici, svobodi in varnosti, ko gre za uvajanje schengenskega režima na hrvaških mejah, ki bodo postale zunanje meje EU.
"Zdaj je treba nacionalno politično energijo usmeriti v nadaljevanje deblokiranih pogajanj, zmogljivosti pravnih strokovnjakov pa v pripravo arbitražnega postopka, ki se bo začel po dogovoru o arbitražnem sporazumu in njegovi ratifikaciji v obeh parlamentih," poudarja Vjesnik.
Slobodna Dalmacija pa je povzela izjavo slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki je na petkovem obisku v Podgorici dejal, da pričakuje srečanje s hrvaško premierko Jadranko Kosor 20. oktobra v Zagrebu na velikem poslovnem forumu. Pahor je dejal, da bosta s Kosorjeve poskusila nadomestiti tisto, kar sta državi zamudili v preteklosti, je povzel splitski časnik.
