Zagreb - Hrvaška vlada je zahtevala od finskega podjetja Patria in avstrijske družbe Steyer končne in obvezujoče ponudbe za nakup 126 oklepnikov za potrebe Hrvaške vojske.
Obe družbi imata še dva meseca
Kot je povedal obrambni minister Berislav Rončevič na novinarski konferenci, imata družbi dva meseca časa za oddajo ponudb. Nato bo imela hrvaška vojska dva meseca časa za preizkus ponujenih vozil ter povedala mnenje vladi, ki bo nato odločila o nakupu.
Rončevič je pojasnil, da gre za 42 lahkih oklepnih šestkolesnikov in 84 osemkolesnikov, ki ne bodo imeli orožja ali navigacijsko-komunikacijske opreme. Gre torej za vozila z "osnovno konfiguracijo", za nakup te opreme pa bo vlada objavila nov razpis, je še napovedal. Obrambni minister sicer ni želel govoriti o vrednosti nakupa, je pa v mednarodnem razpisu za nakup 126 oklepnikov zapisano, da gre za 170 milijonov evrov.
Predstavniki družb Patria in Steyer so že javno predstavili svoja vozila na Hrvaškem, potem ko je hrvaško obrambno ministrstvo napovedalo, da namerava opremiti hrvaško vojsko z oklepniki v skladu s standardi zveze Nato, ter da želi v ta proces vključiti tudi hrvaško vojaško industrijo. Glavni koordinator tovrstnega programa je podjetje Djuro Djakovič - Specialna vozila iz Slavonskega Broda, ki ima dolgoletno tradicijo pri izdelavi oklepnikov.
Iz Patrie so poudarili, da so svoje oklepnike prodali v Sloveniji in na Poljskem, ter povedali, da so pripravljeni prenesti tehnologijo v hrvaška partnerska podjetja, predvsem v tovarno Djuro Djakovič. Hrvaški mediji pa so celo špekulirali, da želi ameriški Generic Dynamics, ki ima delež v avstrijskem podjetju Steyer-Daimler-Puch, poleg prodaje oklepnikov kupiti tudi tovarno v Slavonskem Brodu.
Za razliko od Hrvaške je Slovenija nabavila 135 osemkolesnih oklepnikov, za posel pa je izbrala Patrio. Posel je po navedbah slovenskega obrambnega ministrstva vreden 61,9 milijarde tolarjev oziroma skoraj 260 milijonov evrov. Zaradi določenih nejasnosti je sicer v Sloveniji prišlo do parlamentarne preiskave, ki naj bi ugotovila, ali je pri poslu morda prišlo do klientelizma in korupcije, kot to trdi opozicija.