Tiskane izdaje
Premier Andrej Plenković je v intervjuju za Financial Times prvič priznal, da Hrvaška vsako leto izgubi za eno manjše mesto prebivalcev. Vsako leto od 15.000 do 16.000 prebivalcev več umre, kot se jih rodi. Hrvaško poleg nizke natalitete pesti tudi vse večje izseljevanje. Kot se je izrazil Plenković, je kriva tudi svoboda gibanja. Državo je od leta 2013, ko je vstopila v EU, do leta 2017 zapustilo pet odstotkov prebivalstva.
Dramatični padec prebivalstva
Čeprav se Plenković hvali, da se njegova vlada trudi z demografsko politiko omiliti ta eksistenčni problem, vidi rešitev na evropski ravni. Po njegovem je ključ v kohezijski politiki in subvencijah za kmetijstvo, ki bi zmanjšale neenakost znotraj EU. Posamezne države članice imajo zadržke predvsem zaradi sistemske korupcije, pred katero je Bruselj doslej zapiral oči.
Raziskava Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) je pokazala, da bi se tudi Hrvati prej odločali za otroke in bi ostali v domovini, če bi zaupali v institucije. Kot je ugotovila, bi vladavina prava pripeljala do večje rasti produktivnosti in zadovoljstva v življenju, kar bi odvrnilo ljudi od tega, da iščejo srečo zunaj domovine. Tega seveda ni mogoče rešiti s kohezijsko politiko, temveč s strukturnimi reformami, za katere Plenkovićeva vlada ni pokazala ravno velike zagnanosti.
Najhitreje izumirajoči na svetu
Po projekciji Eurostata bo imela Hrvaška do leta 2100 največji obseg starejšega delovno aktivnega prebivalstva v EU, obseg starejših oseb, odvisnih od pokojnin, pa se bo podvojil, od sedanjih 30,5 na 57,3 odstotka. Po najbolj črnem scenariju bo na Hrvaškem 72 odstotkov starejših oseb odvisnih od pokojnin. Projekcija Eurostata temelji na gibanju natalitete in moralitete ter na migracijah. Evropi kljub množičnim imigracijam ne bo uspelo nadomestiti naravnega padca prebivalstva, ki pa ne bo tako dramatičen kot na Hrvaškem, ki se uvršča med države, ki bodo najhitreje izumirale. Tudi Svetovna banka je ocenila, da Hrvati poleg Litvancev spadajo med najhitreje izumirajoče narode na svetu.
Da se je Hrvaška izgubila v tranziciji, priča tudi primerjava rasti BDP na prebivalca, ki je na Hrvaškem bistveno nižja kot na Poljskem ali na Češkem in Slovaškem. Čeprav je imela Hrvaška bistveno boljšo startno pozicijo, je v letih od 1989 do 2016 imela le 6,45-odstotno rast BDP. Na Poljskem je v obravnavanem obdobju znašala 124,65 odstotka, na Češkem 57,35, na Slovaškem pa 108,38 odstotka.
Po podatkih Maddison Project, ki poteka v centru za rast in razvoj Groningen, se je Poljska uvrstila med deset največjih ekonomij v Evropi, Češka ima najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU, Bratislava pa je med desetimi najbogatejšimi regijami v Uniji. Kot ocenjujejo hrvaški analitiki, gospodarsko perspektivo države, ki ni vzpostavila neodvisnega pravosodja in učinkovite administracije, dodatno najeda vse bolj množično izseljevanje.
