Tiskane izdaje
Za danes so hrvaški učitelji napovedali protestni shod, na katerem bodo opozorili »na krizo v šolstvu«. Pridružili naj bi se jim tudi drugi nezadovoljni. Pričakujejo 20.000 ljudi. Začelo se je pred mesecem, ko je hrvaška vlada razveljavila kolektivno pogodbo za javni sektor, potem ko je propadel poskus, da bi v pogajanjih s štirimi sindikati javnega sektorja dosegli dogovor o vladnem predlogu sprememb temeljne kolektivne pogodbe, ki ureja razmerje za skoraj 190.000 zaposlenih.
Vlada vztraja pri načrtu, da bo pri stroških za zaposlene v javnih in državnih službah privarčevala skoraj 100 milijonov evrov. Olja na ogenj je v torek prilil finančni minister Slavko Linić, ko je dejal, da so primanjkljaji, ki so jih v državni blagajni nasledili od predhodnikov, kot zanka okoli vratu. Samo v ladjedelništvu jih je za dobro milijardo evrov, v zdravstvu pa za 800 milijonov evrov. Napovedal je tudi, da se bodo materialni stroški proračuna prihodnje leto zmanjšali za več kot 100 milijonov evrov, izdatki za plače pa za skoraj 90 milijonov evrov. Kot gnilo jagodo na torti negativnih podatkov je dodal še podatek, da »ima ta hip 60.000 podjetij na Hrvaškem blokirane račune, za štiri milijarde evrov pa je neplačanih računov«.
Mandat podpisovanja odpovedi
Ne glede na vse so sindikati državnih služb sprejeli vladin predlog in se odpovedali letošnji božičnici ter božičnici in regresu leta 2013. Imeli bodo še nižje jubilejne nagrade, dnevnice in nadomestila za prevoz na delo, vlada pa ne bo zniževala njihovih plač. Vendar nezadovoljstvo ostaja, saj bodo prav zaposleni v državnih službah najbolj na udaru. Podatek, ki ga je za zagrebški Jutarnji list povedal minister pomorstva, prometa in infrastrukture Siniša Hajdaš Dončić, je dovolj zgovoren: »Zgolj v mojem ministrstvu bom moral do konca mandata podpisati deset tisoč odpovedi ...«. V sindikatih vztrajajo pri svojih stališčih kljub izgubam v podjetjih in ne glede na dejstvo, da so plače v nekaterih delih javnega sektorja in državnih službah že nižje. Skorajda enotno sporočajo vladi. »Ne damo niti lipe pridobljenih pravic!« Analitiki dodajajo, da so zaposleni v podjetjih, katerih večinski lastnik je država, (pre)dobro plačani, ponekod se celo obnašajo, kot da so podjetja njihova in ne v državni lasti, še manj, da njihove ugodnosti pravzaprav plačujejo davčni zavezanci.
Gospodarske razmere
Prav zato ne čudi, da si prvak opozicijske HDZ Tomislav Karamarko v tem času pravzaprav mane roke. Mediji ugibajo, da celo pripravlja načrt, da bi nezadovoljstvo državljanov in pomanjkanje optimizma izkoristil sebi in stranki v prid ter predčasno stopil v Banske dvore.
