Hrvaška zavrača trditve Del Pontejeve

Najvišji hrvaški predstavniki so odločno zavrnili oceno Carle Del Ponte, da Hrvaška ne sodeluje polno s haaškim sodiščem.

Objavljeno
01. september 2005 20.56
Bern - Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je danes v Bernu Hrvaško pozvala, naj okrepi napore za prijetje haaškega obtoženca Anteja Gotovine. Ob tem je ocenila, da bi morebiten začetek pristopnih pogajanj med Hrvaško in EU negativno vplival na iskanje Gotovine, s tem pa je tudi nakazala, da še vedno ni zadovoljna s sodelovanjem Zagreba.

"Hrvaška mora končno okrepiti napore, da ulovi Anteja Gotovino. Očitno bo Hrvaška storila še manj, da ga najde, takoj ko se bodo začela poganja z EU,"
je bila v govoru na konferenci v podporo miru in človekovim pravicam jasna Del Pontejeva. Ob tem je pohvalila "dobro oblikovano in dosledno politiko EU" do držav JV Evrope in poudarila, da je evropska perspektiva za države na območju "motor sprememb".

EU je tožilka tudi pozvala, naj zadrži stroga merila za vstop novih članic v povezavo, ki so zapisana v različnih dokumentih, saj se bo le tako moč izogniti napakam, ki so se zgodile pri sprejemanju držav v Svet Evrope, ko so se merila za vstop nekaterih držav tudi zniževala. Del Pontejeva je ob tem izrekla zahvalo EU, da je za merila za vstop postavila polno sodelovanje s haaškim sodiščem.

"Brez podpore EU delu sodišča bi bila uvedba pravice na Balkanu žalosten neuspeh. Hrvaška ter še zlasti Srbija in Črna gora sta s sodiščem sodelovali samo zaradi mednarodnega pritiska. Njihovo sodelovanje ni končano niti ni polno, znatno izboljšanje, ki ga v sodelovanju beležimo v zadnjem letu in pol, pa je nedvomno rezultat dobre in dosledne politike EU," je dejala tožilka.

Enako velja tudi za SČG

Del Pontejeva se je tudi jasno izrekla proti začetku pogovorov o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju med EU ter Srbijo in Črno goro, predvidenem za 8. oktober, dokler je eden glavnih haaških obtožencev Ratko Mladić še na prostosti, saj bi se s tem Mladić po njenem mnenju izognil kazni.

Čeprav lahko Hrvaška računa na podporo nekaterih članic, med njimi Slovenije, bo EU za oceno njenega napredka v približevanju EU počakala najmanj do prihodnjega mnenja tožilke Del Pontejeve konec septembra.

Zagreb: Hrvaška popolnoma sodeluje s haaškim sodiščem

Najvišji hrvaški predstavniki so odločno zavrnili oceno Carle Del Ponte, da Hrvaška ne sodeluje polno s haaškim sodiščem. Hrvaški predsednik Stipe Mesić, premier Ivo Sanader in pravosodna ministrica Vesna Škare Ožbolt so namreč v ločenih izjavah zatrdili, da Hrvaška polno sodeluje s sodiščem.

Kot je zatrdil Mesić, Hrvaška za izpolnitev zahtev haaškega sodišča "dela vse, kar je potrebno, ne zaradi kakšnih pritiskov". Po njegovih besedah je bilo doslej narejenega zelo veliko, ker pristojne službe drugih držav sodelujejo s Hrvaško. "Gotovo je, da smo pripravljeni na začetek pogajanj z EU. Naše službe bodo storile vse, kar je v njihovi moči, "je dodal Mesić.

Premier Sanader je v Gdansku poudaril, da se ne strinja z ocenami o nepopolnem sodelovanju Hrvaške s haaškim sodiščem, pa tudi s prepričanjem, da bi morebiten začetek pristopnih pogajanj negativno vplival na iskanje Gotovine.

"Če je haaška tožilka v resnici to rekla, lahko rečem, da se s to oceno ne strinjam. Prepričan sem, da Hrvaška polno sodeluje. To bomo tudi dokumentirali," je zatrdil. Glede ocene, da bi začetek pogajanj zaustavil prizadevanja za iskanje Gotovine, je poudaril, da sam meni ravno nasprotno. "Začetek pogajanj bi samo utrdil vlado v njeni politiki polnega sodelovanja s haaškim sodiščem," je menil Sanader.

Pravosodna ministrica Škare Ožboltova pa je zatrdila, da Hrvaška polno sodeluje s haaškim sodiščem. Pri tem je dodala, da akcijski načrt za prijetje Gotovine "uspešno izvajajo v sodelovanju s samim haaškim tožilstvom"."Zdi se mi, da se stvari odvijajo v najlepšem redu,"je dodala.

EU brez odziva na zadnjo oceno Carle Del Ponte o Hrvaški

Evropska unija se za zdaj ni odzvala na današnjo oceno glavne tožilke haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

"Današnjega govora tožilke v Bernu ne moremo komentirati. Ko bomo dobili uradno mnenje, pa se bomo opredelili do njega," so dejali viri z Evropske komisije ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov povezave v valižanskem letovišču Celtic Manor v Walesu v Veliki Britaniji.