Hrvaški sabor o spremembah ustave

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na začetku saborske razprave o ustavnih spremembah poudarila, da gre za poteze, ki so nujno potrebe za sklenitev pogajanj Zagreba in Bruslja.

Objavljeno
14. oktober 2009 16.35
Hrvaški sabor
Ma.J./STA
Ma.J./STA
Zagreb - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na začetku današnje saborske razprave o ustavnih spremembah poudarila, da gre za poteze, ki so nujno potrebe za sklenitev pogajanj Zagreba in Bruslja. Vlada je med drugim predlagala spremembe glede veljavnosti referenduma ter o vrnitvi Slovencev in ostalih manjšin v preambulo ustave.

"Prepričana sem, da bomo pravočasno opravili vse, kar je potrebno, ter da bomo prihodnjo pomlad lahko povedali, da smo vse končali in bomo takrat pričakovali določitev datuma vstopa Hrvaške v EU," je dejala Kosorjeva, ki je poslancem predstavila vladin predlog ustavnih sprememb.

Kot je pojasnila, vlada predlaga, da se na referendumu o vstopu Hrvaške v EU odloča na podlagi večine volivcev, ki volijo na Hrvaškem, pod pogojem, da je na volišča prišla večina vseh volivcev. Namreč, volilno pravico imajo tudi hrvaški državljani v tujini, ki so večinoma v BiH in so občutno vplivali na izide dosedanjih parlamentarnih in predsedniških volitev. Premierka je dejala, da je vprašanje referenduma "absolutno odprto" za razpravo in da obstaja več predlogov.

Vlada je tudi predlagala, da bi slovensko in bošnjaško manjšino vrnili v preambulo ustave, Kosorjeva pa je dejala, da ne nasprotuje drugim predlogom, ki govorijo, da bi namesto sedanjih deset v preambulo ustave vključili vseh 22 nacionalnih manjšin.

Na Hrvaškem še najbolj odmeva predlog, da bodo v ustavi zagotovili, da kazniva dejanja med privatizacijo ne morejo zastarati, saj proces privatizacije nekdanje družbene in sedanje državne lastnine še poteka.

Vlada je še predlagala ustavno možnost izročanja hrvaških državljanov članicam EU od dneva, ko bo Hrvaška vstopila v EU, ter milejši postopek za saborsko odobritev delovanje hrvaške vojske zunaj hrvaških meja - v skladu s vladnim predlogom bo potrebna navadna, ne pa dosedanja absolutna večina poslancev.

Ustavne spremembe bodo zajele tudi splošno in brezplačno izobraževanje, ki bo zagotovljeno do 16. leta starosti. Predlog sprememb predvideva tudi popolno ločitev institucij, kot sta Hrvaška narodna banka ali osrednji urad za revizijo, od izvršne in zakonodajne oblasti.

Kot je napovedano, bodo poslanci danes razpravljali o vladnem predlogu, vendar o njem še ne bodo glasovali, ker bodo počakali na opozicijski predlog sprememb ustave, kot je bilo dogovorjeno na ponedeljkovem srečanju vlade in predstavnikov opozicijskih strank.

O predlogih opozicije bodo ločeno razpravljali na plenarni saborski seji, po glasovanju o obeh predlogih pa bodo parlamentarne stranke oblikovale skupno delovno skupino, ki naj bi določila končni predlog za spremembo ustave.