Tla na Hrvaškem se še niso umirila 

Po jutranjem potresu, ki je Hrvaško stresel z magnitudo 5,3 in žariščem deset kilometrov severno od Zagreba, se številni Zagrebčani nocoj ne bodo mogli vrniti na svoje domove. Noč bodo preživeli v enem od študentskih domov ter v šotorskem naselju, ki ga je postavila civilna zaščita na Trgu Franja Tuđmana.    

V potresu je bilo poškodovanih sedemnajst ljudi, med njimi najhuje 15-letno dekle, ki se še vedno bori za življenje. Portal 24sata.hr je zjutraj poročal, da je otrok umrl, a je že ob 9.35 hrvaški zdravnik za tamkajšnjo televizijo povedal, da ni tako, da pa je v kritičnem stanju in se za njegovo življenje še borijo.   
  


Zakaj je prišlo do napačnih informacij, je pojasnil direktor NMP Žarko Rašić. »Podatke o smrti otroka smo dobili prek dispečerskega sistema. Prek zdravnika so v sistem namreč vnesli podatek, da v bolnišnico peljejo osebo, ki 'ne kaže znakov življenja'.« Pozneje so s pediatrične klinike sporočili, da ima dekle hude poškodbe možganov. 





Potres je povzročil predvsem veliko materialno škodo. Poškodoval je kar 600 stavb, med njimi tudi stavbo sabora. Predsednik sabora Gordan Jandroković je sporočil, da sabor, ki bi moral delo nadaljevati v sredo, do nadaljnjega ne bo zasedal.

Pol ure po prvem potresu je hrvaško prestolnico stresel še močan popotresni sunek z magnitudo 5,0. Hrvaški seizmologi so potrdili, da so v Zagrebu po dveh jutranjih močnejših potresih zabeležili še trideset šibkejših potresnih sunkov, kar ni nenavadno, a ker nihče ne more predvidevati, koliko jih še bo in kakšne moči bodo, so prebivalce pozvali, naj ne podležejo paniki.   

Hrvaški državni vrh se je danes sestal dvakrat. Nazadnje popoldne. Sporočil je, da bosta vojska in policija z droni preverila, v kakšnem stanju so strehe. Ljudi so pozvali, naj ne hodijo blizu poškodovanih stavb, da se ne zgodi še večja tragedija. Tla na Hrvaškem so namreč še vedno nemirna.   



Hrvaški premier Andrej Plenković je potrdil, da so na pomoč že vpoklicali vojsko. Posledice potresa pomaga odstranjevati 230 vojakov, več kot enkrat toliko jih je v stanju pripravljenosti. Prebivalce je opozoril, da ni potrebe po hitenju na bencinske črpalke, ker goriva ne bo zmanjkalo. Dejal je, da je bil današnji potres najmočnejši v zadnjih 140 letih. Zadnji tako močan, ki je zelo poškodoval tudi zagrebško katedralo, je bil leta 1880.

Od 13. ure na različnih lokacijah po mestu delijo brezplačne obroke vsem, ki ne morejo na svoje domove. Hrvaški finančni minister Zdravko Marić je povedal, da bo vlada sprostila vsa razpoložljiva sredstva, da čim prej sanirajo škodo po potresu. 



»Imamo dve krizni situaciji, ki sta protislovni. Vse dejavnosti štaba civilne zaščite in vlade bomo centralizirali, da bi se hkrati lahko spopadli z obema krizama,« je dejal Plenković, potem ko je hrvaški državni vrh obiskal porušeno središče Zagreba. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je državljane pozval, naj upoštevajo navodila pristojnih, predvsem štaba civilne zaščite in njegovega vodje, hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića.

»Vse drugo, kar slišite v javnosti, lahko zanemarite,« je povedal Milanović. Na družbenih omrežjih na Hrvaškem se je, na primer, pojavilo več lažnih novic in napovedi novih hudih potresov, ki dodatno vznemirjajo javnost. Božinović je potrdil, da pripadniki hrvaške vojske odstranjujejo ruševine, ki jih je največ na starih stavbah v središču mesta. Na terenu so tudi vse pristojne mestne službe. Gasilci so posredovali več kot 65-krat. To je bil v zadnjih 140 letih najhujši potres v Zagrebu, je poročal hrvaški radio.



Hrvaški minister za zdravstvo Vili Beroš je povedal, da je stanje na zdravstvenem področju relativno dobro. Kot prednostno nalogo je poudaril preverjanje stabilnosti konstrukcij zdravstvenih objektov. Potrdil je, da so morali iz ene od zagrebških porodnišnic zaradi potresnih poškodb premestiti deset nedonošenčkov v drugo bolnišnico.

Beroš je potrdil, da je bilo v današnjem potresu hudo poškodovano dekle, ki je zaradi poškodbe glave na intenzivni negi in bo operirano. Povedal je tudi, da je širjenje novega koronavirusa večji izziv kot popotresne razmere.

Zagrebško letališče deluje nemoteno, prav tako promet na avtocesti

Potres je povzročil težave tudi več prebivalcem severozahodno od Zagreba, posebno na območju naselja Slani potok pri Gornji Stubici. Evakuirali so družine iz več vaških hiš, ki so hujše poškodovane in so nevarne za bivanje, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Premikanje tal so čutili tudi v Varaždinu. Iz mestnega štaba civilne zaščite so sporočili, da ni poškodovanih oseb, prav tako ni bila poškodovana infrastruktura, nujna za življenje prebivalcev. V Karlovcu so potrdili, da jutranji potres ni povzročil večje materialne škode. 

Iz Zagreba se je že zjutraj javila naša dolgoletna dopisnica Zorana Baković. Živi v stolpnici, ki ima 18. nadstropij (njeno stanovanje je v 16. nadstropju). Pravi, da je zelo veliko ljudi šlo na ulice. Velike panike ni, je pa to za prebivalstvo poleg koronavirusa dodaten šok. Včeraj je oblast dejala, da naj zaradi širjenja bolezni covid-19 ljudje ostanejo doma, danes zaradi potresa pozivajo, naj gredo na prosto. Ljudje so na travnikih, številni sedijo v avtomobilih, nihče pa ne ve, kaj bo. 



Iz službe za odnose z javnostmi na zagrebškem letališču so nam sporočili, da so po potresu evakuirali vse potnike, ki so bili v stavbi letališča, nato so preverili stanje stavb, letališke steze in infrastrukturo ter ugotovili, da poškodb ni. Takoj, ko se bodo vzpostavili vsi sistemi, se bo promet nadaljeval po voznem redu.

Z njihove spletne strani je razvidno, da promet že poteka, saj je malo po pol deseti uri na letališču pristalo letalo iz Moskve, ob 11.10 uri pa je že bil načrtovan vzlet letala proti Moskvi, za katerega je bila predvidena zgolj zamuda pri vzletu, ne pa tudi odpoved. Potres prav tako ni vplival na promet na zagrebški avtocesti, saj po podatkih Hrvaškega avto kluba na cestah ni nobenih ovir, zastojev ali zapor, ki bi bile posledice potresa. 

Žarišče potresa je bilo deset kilometrov pod zemeljskim površjem. Metropola se je močno tresla približno deset sekund, ljudje so v paniki kljub mrazu in zgodnji jutranji uri bežali na ulice. Najmanj ena hiša se je zrušila. Več ljudi je ostalo ujetih v ruševinah, še poroča Hina. Takoj je bila aktivirana tudi zagrebška civilna zaščita.

Zaradi manjših požarov so na delu tudi gasilci. Da je nekaj ljudi ostalo v  ruševinah, je poročal tudi Index.hr. Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana in Ladislava oziroma tako imenovana zagrebška katedrala je v potresu izgubila od deset do dvanajst metrov vrha južnega stolpa, poročajo hrvaški mediji. Del stolpa je padel na streho sedeža zagrebške nadškofije in tam po prvih ocenah povzročil še več škode kot na sami katedrali.



Katedrala je sicer največja cerkvena stavba na Hrvaškem, zgrajena je bila leta 1217, pozneje je bila večkrat poškodovana in obnovljena, najbolj pa je bila do zdaj poškodovana v potresu leta 1880. Takrat so jo temeljito obnovili v neogotskem slogu in je dobila sedanjo podobo. »Na lastne oči sem videl, kako pada,« je povedal predstavnik tiskovnega urada zagrebške nadškofije Borna Puškarić.

A zagrebška katedrala ni edini sakralni objekt v Zagrebu, ki je utrpel poškodbe v današnjem potresu. Mediji poročajo, da je zelo poškodovana tudi Bazilika srca Kristusovega v Palmotićevi ulici in tudi nekaj manjših cerkva na območju Zagreba. Precej je poškodovana tudi porodnišnica v Petrovi ulici, ki so jo morali evakuirati, porode opravljajo v manjši stavbi ob porodnišnici, po poročanju HRT pa tudi v avtomobilih. 

​Ne stojte preblizu drug drugemu!

Hrvaška vlada je na družbenem omrežju twitter meščane, ki so po potresu zapustili domove, pozvala, naj na ulici ne stojijo preblizu drug drugega, saj se mesto in celotna država še vedno bojujeta s koronavirusom. »Vemo, da ste vznemirjeni, a pomislite na razmere, v katerih smo. Upoštevajte navodila državnih institucij in predvsem – ohranjajte medsebojno razdaljo,« so sporočili meščanom. 

Hrvaška seizmološka agencija je prebivalce opozorila, da novice o tem, da bo sledil še močnejši potres, niso točne. »Potresov ne moremo napovedati, zato so kakršnekoli vesti o močnem potresu, ki naj bi še sledil, napačne. Obstaja sicer verjetnost za nov močnejši sunek, a je ta majhna. Lahko pa pričakujemo šibkejše popotresne sunke. Smo sicer brez elektrike, a naredili bomo vse, da vam sporočamo verodostojne in točne informacije,« so sporočili hrvaški javnosti.



»Ni elektrike, močno je treslo, odprli so se predali, predmeti so popadali s polic,« je dogodek opisal eden od prebivalcev Zagreba, ki se je v strahu podal na ulico. Fotografije in posnetki z družbenih omrežij prikazujejo močno poškodovane avtomobile, na katere so padli deli porušenih stavb. 



Elektrike in vode je sicer zmanjkalo v večjem delu mesta, navaja Index.hr. Civilna zaščita v Zagrebu je prebivalcem takoj začela pomagati, je dejal njen vodja Pavle Kalinić. Številni prebivalci zagrebške prestolnice pravijo, da tako močnega potresa še niso doživeli. Na ulici pred zagrebško porodnišnico so se zbrale mamice z novorojenčki v naročju. 

Avstrijski pozivi k zaprtju NEK

Strokovnjaki v Nuklearni elektrarni Krško (Nek) so takoj po potresu opravili analize skladno s protokoli, a potrebe po zaustavitvi Neka ni bilo, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo. Enako velja za hidroelektrarne. Za več informacij se lahko obrnete na Upravo RS za jedrsko varnost, so še dodali na ministrstvu.

Elektrarna deluje varno in zanesljivo, je za STA potrdila predstavnica za odnose z javnostmi v Neku Ida Novak Jerele. Uprava RS za jedrsko varnost je glede jutranjega potresa in vpliva na delovanje jedrske elektrarne sporočila, da preventivno pregledujejo sisteme in opremo. Elektrarna sicer še naprej obratuje s polno močjo. Po dosedanjih podatkih ni bilo vplivov na okolje.

Uprava je ves čas spremljala dogajanje in javnost obveščala o izsledkih pregleda in nadaljnjih ukrepih, so zapisali, po zaključku pregleda pa dodali: »Osebje elektrarne je preventivno pregledalo sisteme in opremo. Ugotovili so, da zaradi potresa ni bilo odstopanj ali drugih vplivov na delovanje in opremo, vse deluje normalno. Prav tako na opremi ni bilo alarmov.«



Po jutranjem močnem potresu so se v Avstriji sicer spet okrepili pozivi k zaprtju Neka. Politiki so spet opozorili, da je Nek veliko varnostno tveganje in da se njegova življenjska doba izteka, poroča STA. »Tokrat se je morda res vse dobro izšlo – kaj pa naslednjič?« je za medije dejal koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ). Poudaril je, da prehod na alternativne vire energije srednje- in dolgoročno nima alternativ.

Namestnik štajerskega deželnega glavarja Anton Lang (SPÖ) in njegova strankarska kolegica Ursula Lackner sta opozorila, da je bil Nek grajen za 40 let delovanja, zato ga bo treba v vsakem primeru zapreti do leta 2023. Po mnenju štajerske političarke iz vrst Zelenih Sandre Krautwaschl je današnji potres še en dokaz, kako nevaren je lahko Nek. »Potres bi moral biti opozorilni znak za Slovenijo, da je čas za ustavitev in zaprtje krške jedrske elektrarne,« je dodal poslanec FPÖ Walter Rauch.



Agencija RS za okolje (Arso) je zjutraj sporočila, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zaznali potres magnitude 5,1 v bližini Zagreba, 110 kilometrov vzhodno od Ljubljane. Po podatkih Arsa so tresenje tal čutili po vsej Sloveniji, od Bovca, Žiri, Kamnika, Ljubljane do vzhoda države.

Seizmolog iz Arsovega urada za seizmologijo Mladen Živčić je za STA povedal, da so potres najbolj čutili v krajih bliže Zagrebu, kot so Brežice in Bizeljsko. »Za zdaj nismo prejeli poročil o kakršnikoli škodi. Glede na moč potresa škode tudi ne pričakujemo,« je pojasnil.

Spomnil je, da smo v Sloveniji leta 1998 imeli še močnejši potres od današnjega. Šlo je za potres z magnitudo 5,6, ki je na veliko noč prizadel Posočje.



Potres so po prvih podatkih zaznali prebivalci celotne Slovenije. Iz Dobove, ki je ob meji s Hrvaško, poročajo o glasnem bobnenju, tresenju tal, s polic pa so padali predmeti. Najbolj so ga čutili na območju občine Brežice oziroma v okolici Dobove, večje škode pa ne pričakujejo, je brežiški župan Ivan Molan povedal za STA. Podobno je zatrdil krški župan Miran Stanko.

Potres močno čutili tudi na Kozjanskem

Potres so močno čutili tudi v občinah Kozje, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah. Po prvih podatkih je potres precej vznemiril občane, škode pa menda ni povzročil. Županja Kozjega Milena Krajnc je za STA povedala, da za zdaj nima podatka, da bi potres povzročil kakršnokoli škodo, odpravlja pa se na ogled terena.



Župan Podčetrtka Peter Misja je pojasnil, da je že bil na terenu in da ob prvem pregledu niso zaznali nobene škode na objektih. Tiskovna predstavnica občine Šmarje pri Jelšah Sergeja Javornik je za STA dejala, da so prejeli številne klice vznemirjenih občanov, vendar do zdaj nihče ni prijavil posledic zaradi potresa.

Kozjansko je 20. junija 1974 prizadel močan potres. Njegova magnituda je bila 5,1. V potresu je bilo poškodovanih okoli 5300 zgradb, od katerih so jih pozneje veliko porušili.