Tiskane izdaje
Zagreb – »To bo še zelo zanimivo,« je dejal eden od hrvaških komentatorjev ob novici, da je zagrebško sodišče ugodilo zahtevi protikorupcijskega urada (Uskok) in zahtevalo pripor za predsednika uprave madžarske energetske družbe Mol Zsolta Hernadija.
V Uskoku so se za ta korak odločili, ker se Hernadi ne odziva na vabila na zaslišanje pred tukajšnjimi preiskovalci v primeru podkupovanja pri Molovem prevzemanju upravljavskih pravic v Ini. Lani je namreč hrvaško sodišče nepravnomočno obsodilo nekdanjega hrvaškega premiera Iva Sanaderja na deset let zapora zaradi prejetja desetih milijonov evrov podkupnine, da bi pred štirimi leti vplival na hrvaško vlado, naj prepusti upravljavske pravice družbi Mol, čeprav ta ni imela večinskega deleža v hrvaški Ini.
Na prvostopenjsko odločitev so se odvetniki nekdanjega premiera pritožili na vrhovnem sodišču. To odločitve še ni sprejelo, poznavalci pa se strinjajo, da bo razsodba odločilnega pomena za pogajanja o preoblikovanju veljavne in za hrvaško stran domnevno izredno neugodne pogodbe o upravljavskih pravicah v Ini.
Hrvaška javnost meni, da bi lahko le pravnomočna obsodba Sanaderja v primeru Ina-Mol, ki je bil lani združen z obtožnico zaradi korupcije v primeru Hypo, Ini omogočila revizijo delničarske pogodbe z Molom. Pogajanja o spremembah pogodbe so se sicer začela že pred dnevi, vendar gre za zdaj, po prvih ocenah, le za »tipanje«. Zanimive pa so ugotovitve hrvaških medijev, da lahko Zagreb Hernadijevo izročitev zahteva tudi na podlagi evropskega pripornega naloga, prav tistega, ki ga Hrvaška sama v primeru Perković ne spoštuje in zaradi katerega je prišla v navzkrižje z EU.
Sanader, drugi del
Nekdanji hrvaški premier pa je te dni v središču pozornosti tudi zaradi začetka svoje obrambe v zaključni fazi sojenja v zadevi Fimi-media, ki so jo na Hrvaškem že označili za mater vseh afer. Kot smo že poročali, se proces nanaša na domnevno odtujitev najmanj desetih milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek Fimi-medie.
Sodni spis v procesu, ki se je začel aprila lani, ima več kot 44.000 strani, obtožnica jih ima 575, v sodni dvorani se je zvrstilo približno 150 prič, med njimi tudi nekdanja premierka Jadranka Kosor, številni politiki in glasbeniki, ki so menda prejemali denar iz domnevnega tajnega sklada HDZ, ter gospodarstveniki, ki so bili domnevno »prisiljeni« donirati denar v sklad. To je sicer tudi prvi primer v zgodovini hrvaškega pravosodja, da se je na klopi za obtožence znašla politična stranka.
Nekdanji najmočnejši človek hrvaške politike je že na začetku svojega zagovora odločno zatrdil, da je to »politično motivirano sojenje, ki ga je od državnega tožilca Mladena Bajića zahtevala njegova naslednica na vrhu vlade in HDZ Jadranka Kosor«, in ponovil, da je 1. julija 2009 odstopil izključno zaradi izsiljevanja pri reševanju spora o meji s Slovenijo. »Račun za sporazum, ki ga je Jadranka Kosor podpisala z [Borutom] Pahorjem, bo še izdan. Bog daj, da ne ostanemo brez ozemlja,« je še dejal Sanader.
Razsodbo sodišča bi utegnili dočakati že zadnje dni oktobra ali novembra, skoraj natanko leto dni po tem, ko je bil nekdanji premier spoznan za krivega za prejetje pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu hrvaškemu zunanjemu ministrstvu sredi devetdesetih let, ko je bil še pomočnik zunanjega ministra. Ta sodba je bila združena z razsodbo o vojnem dobičkarstvu, povezanem s pogodbo Ina-Mol, sodišče pa je Sanaderju izreklo enotno kazen desetih let zapora.
