Hrvatom svetujejo, kako se obraniti pred sevanjem

Zagreb – To sicer ni prvi letak, ki so ga gospodinjstva dobila od urada. Pred kratkim, še pred katastrofalnim potresom na Japonskem, so meščani od urada in državne seizmološke službe prejeli tudi zloženko o potresih. V njej so navodila, kako ravnati pred potresom, med njim in po njem, vključili pa so tudi seznam s stiki poveljstev civilne zaščite v mestnih četrtih.

V najnovejšem letaku so našteti nasveti, kaj storiti ob radiološki nesreči in kako se zaščititi. V zloženki pri tem poudarjajo, da na Hrvaškem ni nobene jedrske elektrarne, sta pa v neposredni bližini dve – Krško v Sloveniji in Paksi na Madžarskem, ki sta od državne meje oddaljeni 10,5 oziroma 70,1 kilometra. Elektrarne so varne in pod strogim nadzorom, ugotavljajo, a možnost, da se zgodi incident z izpustom radioaktivnega materiala, obstaja. Zaradi težav z JE na Japonskem je tista v Krškem znova deležna pozornosti v tukajšnjih medijih. Jutarnji list, denimo, je hrvaški javnosti prenesel sporočilo iz Jeka, da imajo Hrvati v neposredni bližini »najvarnejšo elektrarno v Evropi«.

Bolj kakor jedrski elektrarni pa je pozornost namenjena možnosti potresa. Po ocenah strokovnjakov Zagreb v prihodnosti čaka potres, ki bo po magnitudi enak tistemu v italijanski L’Aquili leta 2009. Predvideva se, da bi v njem umrlo približno 3000 ljudi, petina mesta pa bi se porušila. Najslabše bi jo odnesle stavbe, zgrajene pred letom 1920 (več kakor 15.000 stanovanj je iz tega obdobja), oziroma stavbe, zgrajene do leta 1964. Takrat so namreč začeli veljati seizmološki predpisi. Nevarne so tudi sodobnejše stavbe, saj kljub natančni zakonodaji investitorji zaradi varčevanja nemalokrat »pozabijo« na protipotresne predpise.

Razmislek o katastrofah

V mestnem uradu za upravljanje v izrednih razmerah zatrjujejo, da so pripravljeni na vse scenarije in imajo izdelane načrte in strategije, od morebitne evakuacije naprej. Urad je bil sicer zadnja leta tarča posmeha javnosti, saj so hoteli v času hude gospodarske krize kupiti pol milijona evrov vredno večnamensko vozilo (opremljeno s sodobnim radioaktivno-biološko-kemičnim sistemom in protieksplozivno zaščito) pa brezpilotno letalo, helikopter in 17 terenskih vozil. Načrtovali so še gradnjo centra za krizno upravljanje, ki bi zdržal tako potrese kakor tudi kemični in jedrski napad.

Javnost se je na takšne megalomanske načrte odzvala z zgražanjem in posmehom, mestna oblast pa je dobila povsem jasno sporočilo, naj se, če že investira v varnost prebivalcev, usmeri v gradnjo ali sanacijo zaklonišč, izboljšanje sistema obveščanja in koordinacije ter krepitve reševalnih služb. Znano je namreč, da državne, regionalne in lokalne oblasti namenjajo malo pozornosti tej problematiki. Zloženke, ki jih v zadnjem času dobivajo Zagrebčani, pa vendarle kažejo, da so vse pogostejše katastrofe po svetu sprožile razmislek tudi o tem. Zgled torej, ki bi ga bilo dobro posnemati.