Hudičevo darilo kapitalu

Več članic Evropske unije se strinja s podjetjem Laval, da sindikati lahko omejijo prost pretok delovne sile v EU. Hkrati se zavedajo, da imajo evropski delavci pravico delovati za svoje interese.

Objavljeno
09. januar 2007 17.58
Protest v Berlin je potekal pod motom: Evropa da - socialni dumping ne!
Luxembourg - Več kot polovica držav članic EU je Sodišču evropskih skupnosti v Luksemburgu danes posredovala svoje mnenje v primeru latvijskega gradbenega podjetja proti švedskemu sindikatu gradbenikov, ki bi lahko odločilno vplival na zakonodajo EU o delovni sili. Število mnenj - podalo jih je 17 držav članic, Evropska komisija, Islandija in Evropski prostotrgovinski prostor (EFTA)-, kaže, da tako stare kot nove članice unije temu primeru pripisujejo velik pomen.

Zadeva Laval in sindikat Byggnads

Latvijsko podjetje Laval un partneri je maja 2004 zmagalo na razpisu za prenovo šole v švedskem Vaxholmu blizu Stockholma. Dela so izvajali latvijski delavci, ki jim je podjetje plačalo precej manj od švedskih standardov. Švedski sindikat gradbenikov Byggnads je zahteval, naj Laval podpiše pogodbo s sindikatom, po kateri bi latvijski delavci prejeli plačilo v višini, kakršna je določena na Švedskem. Pogajanja so propadla konec leta 2004, člani Byggnadsa pa so obkolili gradbišče in izsilili stečaj latvijskega podjetja.

Podjetje Laval trdi, da ravnanje sindikata pomeni kršitev tistega dela evropske zakonodaje, ki govori o prostem pretoku storitev, ter diskriminacijo na podlagi narodnosti. To razlago podpira več članic EU, vključno s Češko, Poljsko in tremi baltskimi državami. Da bo nastopil proti Švedski, je oktobra 2005 napovedal tudi evropski komisar za notranji trg Colin McCreevy, ki je menil, da bi ukrepi, kakršne je uporabil švedski sindikat, lahko omejili prost pretok delovne sile v EU.

Delavci imajo pravico kolektivnega ukrepanja

Byggnads po drugi strani vztraja, da imajo delavci v EU pravico kolektivnega ukrepanja za zaščito svojih interesov, ki ni v nasprotju z načelom prostega pretoka storitev. Na njegovo stran se je postavilo več velikih in starih članic unije, med njimi Nemčija, Francija in Španija, ter skandinavske države Švedska, Danska, Finska, Islandija in Norveška.

Primer je še posebej pomemben v času, ko EU skuša definirati evropski socialni model in potem, ko je EU lani podprla direktivo o storitvah. Če bo sodišče odločilo v prid latvijskemu podjetju, bo po pisanju bruseljskega spletnega biltena EUpolitix podprlo stališče, ki v ospredje postavlja posel. Če bo podprlo švedski sindikat in dalo zakonom v posamezni državi članici prednost pred zakonodajo unije, pa bi lahko popolnoma spodkopalo prizadevanja za vzpostavitev enotnega trga delovne sile, ki so že zastala zaradi začasnih omejitev za delavce iz novih članic EU.