Ibrahim Rugova – kosovski Gandhi

Priština/Ljubljana - V soboto dopoldne je umrl Ibrahim Rugova, 61-letni predsednik Kosova, poosebljenje albanskega upora zoper srbsko prevlado na Kosovu zadnjih dvajset let. Od septembra, ko je novica o bolezni prišla v javnost, je dotedanji verižni kadilec intenzivno zdravil raka na pljučih, zdravil pa se je tudi v ameriškem oporišču Landstuhl v Nemčiji. Zadnjič se je v javnosti pojavil konec lanskega leta, s čimer naj bi želel utišati govorice o njegovem težkem zdravstvenem stanju.

Kot zagovornik neodvisnosti pokrajine je drugi predsedniški mandat dobil jeseni 2004. Ob objavi novice o bolezni ni želel odstopiti, poudaril pa je, da bo vztrajal pri neodvisnosti pokrajine. V preteklosti je bil večkrat zaprt zaradi oporečništva in idej o večji samostojnosti Kosova. Njegova smrt je prišla v občutljivem času, saj se bodo v bližnji prihodnosti začela pogajanja o prihodnjem statusu Kosova in morebitni neodvisnosti pokrajine.

Rodil se je konec leta 1944 ...

Rugova se je rodil 2. decembra 1944 v zahodnem delu Kosova. Na prištinski filozofski fakulteti je diplomiral iz književnosti in zatem tudi magistriral. Študij je nadaljeval na pariški Sorboni, nato pa se odločil za kariero pisatelja in profesorja albanske književnosti v Prištini, kjer je bil vrsto let tudi predsednik kosovskega društva književnikov.

Prav to društvo je bilo odskočna deska za vstop v politiko, saj je združevalo privržence gibanja za več samostojnosti. Bil je eden od podpisnikov poziva 215 kosovskih razumnikov, ki so se leta 1989 izrekli proti dopolnilu k ustavi Srbije, na podlagi katerega je bila ukinjena avtonomija pokrajine. Zato so ga izključili iz Zveze komunistov, mednarodna skupnost pa ga je sprejela kot oporečnika in borca za človekove in politične pravice Albancev na Kosovu.

Stranko je ustanovil že leta 1989

Leta 1989 je ustanovil stranko Demokratska zveza Kosova (LDK) in postal njen prvi predsednik. Na tem položaju je ostal vse do februarja lani. Po prevzemu tretjega položaja predsednika Kosova je namreč moral zaradi pritiska mednarodne skupnosti vendarle zapustiti vodilno vlogo v stranki.

Rugova je bil nedvoumni vodja kosovskih Albancev tudi v času vladavine Slobodana Miloševića, ko je leta 1991 celo organiziral referendum za neodvisnost Kosova. Leto dni prej so sprejeli ustavno deklaracijo in Kosovo razglasili za republiko, Rugovo pa izvolili za njenega predsednika. Beograd je razpustil takratno pokrajinsko skupščino, nakar so kosovski Albanci oblikovali lastne vzporedne institucije, vključno s šolstvom, na vseh ravneh.

Rugova je bil s svojo stranko ves čas v vrhu priljubljenosti, čeprav je mednarodna skupnost, poosebljena v ZDA, med vojaškim posegom zveze Nato proti takratni ZRJ let 1999, stavila na njegovega najresnejšega in precej mlajšega tekmeca Hashima Taqija. Ko je slednji z Osvobodilno vojsko Kosova (Ovk) odigral vlogo "mladega leva", se je mednarodna skupnost vrnila k Rugovi, tudi zato, ker se je pozneje pokazalo, da OVK med spopadi s srbsko policijo in vojsko leta 1998 in leto dni pozneje med posegom Nata ni bila povsem "nedolžna".

Vzporedno z oddaljevanjem Kosova od Srbije z obilno pomočjo mednarodne skupnosti so potekali boji političnih strank kosovskih Albancev. Vodilni predstavniki stranke Rugove so že poldrugo desetletje neprestane tarče političnih nasprotnikov in že precej jih je izgubilo življenje v še vedno nepojasnjenih okoliščinah. Prva žrtev je bil desna roka Rugove Fehmi Agani, ki so ga neznanci umorili leta 1999. Tudi na Rugovo se večkrat poskušali izvesti atentat, zadnjič marca lani. Aprila so zaradi namigovanj o možnosti ponovnega atentata nenadno močno okrepili njegovo telesno stražo - začeli so ga varovati pripadniki posebne enote kosovske policije in ne več zasebni varnostniki.

O bolezni se je razvedelo konec avgusta 2005

Rugovo so 27. avgusta lani zaradi zdravstvenih težav z ameriškim vojaškim letalom prepeljali v ameriško vojaško bolnišnico v nemškem mestu Landstuhl, domnevno zaradi simptomov, podobnih gripi. Prištinski mediji pa so že nekaj dni po njegovem odhodu v največjo ameriško bolnišnico zunaj ZDA poročali, da je Rugova hudo bolan.Kosovske oblasti so sicer zatem poskušale umiriti javnost s sporočili, da le ni tako hudo in da se bo predsednik kmalu vrnil v Prištino. A v začetku lanskega septembra je Rugova sporočil, da je zbolel za rakom na pljučih, hkrati pa poudaril, da ne namerava odstopiti z mesta predsednika pokrajine in da si bo še naprej prizadeval za neodvisnost Kosova.

Rugova dominiral v političnem prostoru Kosova

Razlogov za previdnost pa ni manjkalo - tuji analitiki so namreč opozarjali na vse večjo zaskrbljenost zaradi možnega naslednika Rugove v pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova. Vsem politikom kosovskih Albancev je sicer glavni cilj neodvisno Kosovo, vendar naj bi imel Rugova v pogajanjih kot dolgoletni zagovornik samostojnosti pokrajine vodilno vlogo.

Bil je tudi član štiričlanske skupine za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova. Sestavo kosovske pogajalske delegacije je predlagal sredi septembra lani, dva tedna pozneje pa jo je potrdila tudi pokrajinska skupščina. Njeni člani so predstavniki štirih najbolj vplivnih strank kosovskih Albancev.

Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da Rugova v svoji LDK nima pravega naslednika, tako da bi se lahko zgodilo, da bodo notranje boje za vodilni položaj v stranki izkoristile njene tekmice. LDK je že poldrugo desetletje vodilna stranka kosovskih Albancev, kar je potrdila tudi na lanskih parlamentarnih volitvah, ki so jih enako kot prejšnje priredili pod okriljem mednarodne skupnosti.

LDK je namreč znova premočno zmagala, saj ji je pripadlo 47 mandatov, sledile pa so ji Demokratska stranka Kosova (PDK) Hashima Thaqija (30 mandatov), Zveza za prihodnost Kosova (AAK) Ramusha Haradinaja (9), Državljanska pobuda ORA publicista Vetona Suroja (7) in Albanska demokrščanska stranka Kosova (2). V 120-članskem kosovskem parlamentu je 20 sedežev rezerviranih za manjšinske skupnosti. LDK je oblikoval vlado s Haradinajevim AAK in Haradinaj je postal kosovski premier, a je moral marca lani zaradi obtožnice haaškega sodišča odstopiti. Rugova je kljub temu vztrajal pri zavezništvu z AAK, ki je takoj zatem tudi predlagala Haradinajevega naslednika Bajrama Kosumija.

Rugova je bil med drugim tudi dobitnik ugledne evropske nagrade Saharov. Nagrado za svobodo mišljenja in boj za človekove pravice mu je Evropski parlament podelil leta 1998.

Kako do novega predsednika Kosova?

Smrt Rugove bo zagotovo zapletla že tako kompleksne politične razmere na območju. Določila kosovske ustave opredeljujejo, da predsednika Kosova izvoli parlament na predlog stranke, ki je na zadnjih skupščinskih volitvah dobila največ poslanskih mandatov.

Predlagani kandidat mora dobiti najmanj dve tretjini glasov poslancev, kar velja za prvi in tudi morebitni drugi krog glasovanja. Če ne uspe tudi drugi krog, v tretjem krogu velja, da za izvolitev predsednika zadostuje navadna večina. Do takrat pa bo funkcijo predsednika Kosova opravljal predsednik kosovske skupščine Nexhat Daci.