Tiskane izdaje
Sodišče je odločitev o pristojnosti v tožbi Hrvaške proti Srbiji sprejelo z desetimi glasovi proti sedmim, je sporočila predsednica sodišča Rosalyn Higgins, ki je dve uri prebirala obrazložitev odločitve sodišča. Ta odpira pot šele drugemu primeru tožbe za genocid pred tem sodiščem. Srbije je pred tem genocida pred ICJ že bremenila BiH, o čemer je sodišče odločalo lani.
Sojenja ni pričakovati prej kot v dveh letih
Če vpleteni strani sedaj ne bosta dosegli dogovora o izvensodni poravnavi, kar je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug le malo verjetno, bo pred ICJ sledila razprava o vsebini tožbe. V tem primeru bo Srbija dobila vsaj leto dni dolg rok za pripravo obrambe oz. morebitne tožbe proti Hrvaški za genocid nad Srbi, za katero naj bi se pravna ekipa Beograda že pripravljala. Sojenja ni pričakovati prej kot v dveh letih.
Hrvaška je julija 1999 pred ICJ sprožila postopek proti takratni ZR Jugoslaviji, ker naj bi ta na Hrvaškem v letih od 1991 do 1995 kršila konvencijo iz leta 1948 o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Hrvaška je ZRJ bremenila oblike genocida, zaradi katerega je bilo veliko število hrvaških državljanov razseljenih, ubitih, mučenih ali nelegalno zadržanih, pa tudi velikega uničenja lastnine.
Srbija je med preliminarno razpravo konec maja trdila, da ICJ ni pristojen za tožbo Hrvaške, saj v času njene vložitve julija 1999 tedanja ZR Jugoslavija ni bila članica Združenih narodov, niti podpisnica Konvencije o genocidu in statuta sodišča, kar je potrebno za pristojnost sodišča.
Srbija se je pri tem sklicevala na odločitev, s katero se je ICJ leta 2004 razglasil za nepristojnega v tožbi ZRJ proti 10 državam članicam zveze Nato zaradi nelegalne uporabe sile in bombardiranja leta 1999. Sodišče je takrat ugotovilo, da je ZRJ članica ZN postala 1. novembra 2000, Konvencijo o genocidu pa je podpisala leto dni kasneje.
Hrvaška je na drugi strani od sodišča zahtevala, da zavrne preliminarne pritožbe Srbije in spomnila, da se je ICJ spoznal za pristojnega v tožbi iz leta 1993, v kateri je takratno ZR Jugoslavijo genocida bremenila BiH. ICJ je sicer februarja lani v razsodbi Beograd oprostilo neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid med vojno v BiH.
"Odločitev sodišča je veliki hrvaški pravni uspeh, sicer pa je zgolj prva runda", je novinarjem v Haagu dejal glavni zastopnik Hrvaške v omenjenem primeru, pravosodni minister Ivan Šimonović. "Na tej stopnji postopka smo dobili vse, kar smo lahko, sedaj pa ostaja odločanje o vsebini", je dodal Šimonović, ki se s hrvaško tožbo ukvarja več kot osem let.
"V razpravo o vsebini bomo vstopili v dobri formi, ker je sodišče zavrglo vse ugovore Srbije", je dejal Šimonović. Pojasnil je, da je imela Srbija očitno dva načrta. Prvič, da sodišče sprejme njene ugovore in na ta način zavrže hrvaško tožbo in drugič, da s sprejemanjem dela ugovorov, ki se nanašajo na opravičenost tožbe, omili hrvaško tožbo. Ocenil je, da Hrvaško vendar čeka še veliko dela v dokaznem postopku.
Tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić, premier Ivo Sanader in predsednik sabora Luka Bebić so izrazili zadovoljstvo na odločitvijo ICJ. "Za nas je bila ta odločitev pričakovana glede na to, kaj se je zgodilo. Simbolika je v tem, da smo prav danes, ko se spominjamo žrtev Vukovarja in junaštva tistih, ki so ga branili, to novico izvedeli prav v Vukovarju," je dejal Mesić.
Srbska pravosodna ministrica Snežana Malović pa je izjavila, da bodo v postopku sprejeti srbski argumenti in da bo končna odločitev v prid Srbije. Ob tem je napovedala, da bo Srbija razmislila o poravnavi ali protitožbi. Politike obeh držav je pozvala k spravi, pri čemer je poudarila, da je to eden glavnih pogojev za vstop držav na območju v evropske integracije.
Več srbskih parlamentarnih strank pa je ocenilo, da bi srbska vlada sedaj lahko razmislila o tožbi Hrvaške za genocid in na ta način sprožila vprašanje etničnega čiščenja in zločinov nad Srbi na Hrvaškem.
Jeremić napovedal tožbo proti Hrvaški
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je danes napovedal, da bo Srbija tožila Hrvaško na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) zaradi etničnega čiščenja in vojnih zločinov med operacijo Nevihta leta 1995.
"Hrvaška ni na primeren način odgovorila na roko sprave, ki jo je Srbija večkrat ponudila Hrvaški z željo, da pustimo preteklost za sabo in se obrnemo proti skupni evropski prihodnosti. Hrvaška bo zdaj tožena, da bi končno ugotovili resnico," je dejal Jeremić. Ob tem je poudaril, da se Hrvaška ni želela soočiti z dejstvom, da je bilo z njenega ozemlja etnično očiščenih 250.000 Srbov.
"Naredili bomo vse, da bo naš primer primerno predstavljen na sodišču. Spoznali bomo vse dogodke v 20. stoletju, za časa druge svetovne vojne in za časa Neodvisne države Hrvaške. Obrnili se bomo v zgodovino, da bi ugotovili resnico zavoljo skupne prihodnosti," je dejal srbski zunanji minister. Jeremić je še dejal, da si Srbija želi dobrih odnosov s svojimi sosedami, da pa je treba priti do resnice o zločinih med operacijo Nevihta.
Hrvaška se danes spominja vukovarske morije
Danes je 17-obletnica padca Vukovarja, ki se ga Hrvaška spominja z grenkobo. Več ...
