ICJ: Srbija ni preprečila genocida v Srebrenici

Haag/Beograd/Zagreb - Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je glede tožbe, ki jo je proti nekdanji ZRJ oz. njeni naslednici Srbiji in Črni gori leta 1993 vložila BiH, danes razsodilo, da Srbija ni izkoristila svojega očitnega vpliva na bosanske Srbe, da bi preprečila genocid nad bosanskimi Muslimani v Srebrenici. Hkrati pa je sodišče Srbijo oprostilo neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid med vojno v BiH v letih 1992-1995.

V skladu s tem je ICJ zavrnil zahtevo BiH po izplačilu visoke denarne odškodnine. Kot je namreč odločil, "finančna odškodnina ni primerna oblika nadomestila za kršitev obveznosti za preprečitev genocida". Glede višine vojne odškodnine, ki bi jo moral v primeru obsodbe plačati Beograd, so mediji sicer omenjali več sto milijard evrov visoke zneske. Razsodbe ICJ so dokončne in proti njim se ni mogoče pritožiti.

V Srebrenici je bil genocid

ICJ je tudi razsodil, da je pri pokolu skoraj 8000 muslimanskih moških in fantov v Srebrenici leta 1995 šlo za genocid, da pa drugi množični poboji v drugih delih BiH med vojno v letih 1992-1995 niso predstavljali genocida. Genocid je postal mednarodni zločin s sprejetjem Konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida leta 1948, do zdaj pa za ta zločin ni bila obtožena še nobena država, celo v Nürnbergu so zanj sodili le posameznikom.

Kot je v prebrani razsodbi pojasnil ICJ, so bosanski Srbi v Srebrenici delovali pod določeno stopnjo neodvisnosti od centralne vlade v Beogradu. Vojska in administracija bosanskih Srbov takrat nista bili pod polno kontrolo jugoslovanske vlade in nista delovali po neposrednih ukazih iz Beograda, je zapisal sodni senat ICJ.

Vlada v Beogradu bi morala prepoznati nevarnost

Kljub temu pa bi morala vlada v Beogradu, ki je administraciji bosanskih Srbov nudila znatno pomoč, prepoznati nevarnost tovrstnih tragičnih dejanj in jih je bila v skladu z mednarodnim pravom dolžna preprečiti, se nadaljuje razsodba. V Beogradu so vedeli, da obstaja v Srebrenici nevarnost množičnega pokola, in niso sprejeli nobenih ukrepov, da bi ga preprečili. Ker tega niso storili, je vlada tedanje ZRJ torej kršila mednarodno pravo.

Srbski voditelji so mednarodno pravo kršili tudi s tem, ko odgovornih za genocid v Srebrenici niso kaznovali za njihove zločine, je odločilo sodišče in Beogradu ukazalo, da mora osumljence izročiti haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Pri tem so sodniki izrecno omenili nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov in najbolj znanega haaškega ubežnika, generala Ratka Mladića.

Uradni Beograd s sodbo zadovoljen

Uradni Beograd je izrazil zadovoljstvo z današnjo sodbo Meddržavnega sodišča v Haagu Tako srbski predsednik Boris Tadić kot premier Vojislav Koštunica sta kot pomembno izpostavila, da ICJ ni ugotovil, da je Srbija izvajala genocid v BiH. Srbsko tožilstvo za vojne zločine pa je celo menilo, da ima sodba za Srbijo " zgodovinski pomen, saj je zanikala zgodbo o Srbih kot genocidnem narodu ".

Kot izpostavljajo srbski mediji, je ICJ danes z veliko večino glasov razsodil, da Srbiji ni mogoče pripisati genocida v BiH med vojno v letih 1992-1995, vendar jo je razglasilo za odgovorno, ker ni preprečila genocida v Srebrenici.

Tadić je pri tem kot "težkega" izpostavil prav del sodbe, v katerem je ICJ ugotovil, da Beograd ni storil vsega, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil genocid v Srebrenici. Opozoril je še na " dramatične politične in gospodarske posledice", s katerimi se lahko sooči Srbija, če ne bo spoštovala tistega dela sodbe ICJ, ki ji nalaga popolno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Tadić je medtem srbski parlament pozval, naj sprejme deklaracijo, v kateri bi obsodili zločin v Srebrenici. O podobni deklaraciji so se srbske stranke dogovarjale že leta 2005, a neuspešno.

Odhajajoči srbski zunanji minister Vuk Drašković je v pisni izjavi za medije med pozitivnimi platmi sodbe "na zadnjem mestu" izpostavil dejstvo, da Srbije ne zavezuje k plačilu vojne odškodnine. Predsedujoča sodnemu senatu ICJ Higginsova je sicer Draškovića med branjem sodbe posebej omenila v zvezi s skrivanjem haaškega begunca Ratka Mladića. Kot je povedala, Srbija med sodno obravnavo ni zanikala Draškovićeve izjave, da srbske varnostne službe vedo, kje se skriva Mladić, vendar ga nočejo aretirati.

Sodbo je pozdravila tudi večina parlamentarnih strank. Vodja radikalcev (SRS) Tomislav Nikolić je opozoril, da je zelo nevarno, ker je ICJ " ugotovil nekakšen genocid, saj lahko to pomeni, da je ogrožen obstoj Republike srbske". Nikolić je sicer prepričan, da je bil namen tožbe Sarajeva in celotnega sodnega postopka razglasiti Republiko srbsko za genocidno tvorbo.

Vodja manjše parlamentarne stranke, Lige socialdemokratov Vojvodine, Nenad Čanak pa je izrazil "zgroženost" nad sodbo. Kot je izpostavil, lahko ponovi le tisto, kar piše na zidu nekdanjega nacističnega taborišča: "Kdor zanika Auschwitz, ga je pripravljen tudi ponoviti."

Sodba je razočarala tudi posamezne nevladne organizacije. Tako je predsednica Yukom Biljana Kovačević Vučo menila, da pomeni sodba, s katero je ICJ ugotovil, da Srbija ni odgovorna za genocid, "konec tranzicijske pravice in poraz Srbije". Sodba je " dolgoročno slaba za Srbijo in pomeni zmago politike zločinov Slobodana Miloševića, zmago Ratka Mladića, Vojislava Koštunice in srbskih radikalcev", je menila.

Republika srbska zavrača odgovornost za dogodke v Srebrenici

V Republiki srbski menili, da se je s to sodbo zaključilo poglavje zgodovine in dana priložnost za izboljšanje odnosov BiH s sosedami ter znotraj BiH. Premier entitete Milorad Dodik pa je izrazil prepričanje, da "strašen zločin" v Srebrenici ni bil genocid.

Dodik pa je zavrnil kakršnokoli odgovornost Republike srbske, njenih institucij, predvsem pa srbskega naroda za zločine v Srebrenici. Kot je poudaril, so zanje odgovorni posamezniki, ki za to tudi odgovarjajo pred haaškim sodiščem ter pred sodišči v Sarajevu in Beogradu, ne pa srbski narod.

Glede poudarjanja dela sodbe, v kateri ICJ ugotavlja, da je Srbija kršila mednarodno pravo s tem, da genocida v Srebrenici ni preprečila, pa je Dodik poudaril, da tega niso storile niti sile Združenih narodov, ki so bile takrat na terenu. Obenem se je Dodik opravičil družinam žrtev vojne v BiH, enako pa, kot je dejal, pričakuje od druge strani.

Predsednik te srbske entitete Milan Jelić pa je sodbo, ki je bila po njegovem mnenju pričakovana, opisal kot zmago vseh v BiH. Namen sodbe je po njegovih besedah ustvarjanje dobrososedskih odnosov BiH z vsemi državami, ki so sodelovale v vojni.

Mesić nad razsodbo ni presenečen

Hrvaški predsednik Stipe Mesić ni presenečen, da je sodišče v Haagu Srbijo oprostilo neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid med vojno v BiH. " Kot država ni bila obsojena niti nacistična Nemčija, a so bile obsojene skupine in posamezniki," je dejal.

Mesić je hkrati dodal, da je pričakoval, da bo ICJ na nek način vendar razložil, da je Srbija odgovorna za genocid glede na "hude zločine v BiH, ki jih je storila nekdanja JLA, ki je bila takrat pod neposrednim nadzorom srbske države".

Mesić je dejal, da obstaja po takšni razsodbi majhna verjetnost, da bo uspela tožba Hrvaške proti ZRJ iz leta 1999, v kateri je Hrvaška med drugim navedla, da so srbske in črnogorske enote izvajale etnično čiščenje in genocid na hrvaških območjih pod srbsko okupacijo.

Del Pontejeva zadovoljna

Z razsodbo sodišča je bila zadovoljna tudi glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte. Kot je povedala njena tiskovna predstavnica, je tožilstvo haaškega sodišča zadovoljno, da je ICJ pokol v Srebrenici označil za genocid ter da je od Beograda zahteval, da haaškemu sodišču nemudoma izroči pobegle obtožence za ta zločin. Del Pontejeva upa, da bo sodba spodbudila Evropsko unijo, da bo vztrajala pri pritisku na Srbijo, naj izpolni svojo dolžnost in osumljence preda sodišču.

Odločitev sodišča v Haagu "nikakor ne more potešiti pričakovanj sorodnikov pobitih v Srebrenici, je pa vseeno pomemben korak k obsodbi odgovornih za ta genocid," se je na razsodbo ICJ v sporočilu za javnost danes odzval evropski poslanec iz Slovenije in poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo Jelko Kacin (ALDE/LDS).

"Obsodba je predvsem najbolj argumentirani poziv sedanji in bodoči novi vladi Srbije in vsem politikom v Srbiji, da storijo vse, da Mladića čim prej najdejo in izročijo v Haag," je še dodal Kacin.

Predsedstvo EU vpletene pozvalo k spoštovanju razsodbe

Nemško predsedstvo Evropske unije je danes pozvalo vpletene strani, naj spoštujejo današnjo razsodbo sodišča.

Predsedstvo EU je Beograd pozvalo, naj "današnjo razsodbo razume kot nadaljnjo priložnost, da se ogradi od zločinov, ki jih je zagrešil režim Slobodana Miloševića".

Nebojša Radmanović svari pred nemiri

Današnja razsodba Meddržavnega sodišča v Haagu bo podžgala nove napetosti v državi, je ocenil predsedujoči predsedstvu BiH Nebojša Radmanović. Obenem je izrazil upanje, da napetosti ne bodo prerasle v "velike proteste", in pozval k ohranitvi miru v BiH. Muslimanski in hrvaški član predsedstva sta nad razsodbo sodišča razočarana.

Muslimanski član predsedstva Haris Silajdžić je medtem izrazil zaskrbljenost, ker Srbija in Črna Gora za zločin genocida nista bili obsojeni in kaznovani. "Razsodba ni bila popolna, toda potrdila je dejstvo, da je bila Srbija odgovorna za kršitev mednarodne konvencije o genocidu," je menil Silajdžić, ki je bil leta 1993, ko je BiH vložila tožbo na ICJ, zunanji minister BiH.

Silajdžić je obenem ocenil, da bi morala razsodba ICJ vzpodbuditi BiH, da se s posledicami genocida sooči "z ustavno reformo". " Zagotoviti moramo znosno vrnitev beguncev, sprejeti zakon, ki bo prepovedoval omalovaževanje storjenega genocida, ter vztrajati, da sprejmeta Srbija in Črna gora politično, moralno, pravno in materialno odgovornost za kršitev konvencije o genocidu," je poudaril.

Hrvaški član predsedstva Željko Komšić pa je v odzivu na današnjo razsodbo poudaril, da je nad njo zelo razočaran. "Odločitev ICJ bom spoštoval, toda vem, kaj bom o tem dnevu povedal svojim otrokom," je še dejal.

Nevladna organizacija Združenje žrtev genocida v BiH je za torek pozvala k protestom pred vladno palačo. Nad razsodbo je bilo ogorčeno tudi združenje Mater in žena Srebrenice, Društvo za ogrožene narode pa je na ICJ naslovilo protestno pismo.

Razsodbe so dokončne

Haaško meddržavno sodišče tako končalo 14 let dolg spor. Marca leta 1993 je začela BiH s tožbo proti Srbiji in Črni gori zaradi napada in genocida med vojno v letih 1992 in 1995. Do zdaj še nobena država ni bila obsojena genocida, celo v Nürnbergu so zanj sodili le posameznikom.

Razsodbo je prebrala sodnica Rosalyn Higgins .Razsodbe ICJ so dokončne in proti njim se ni mogoče pritožiti. Če jo poražena stran ne bi spoštovala, je sodišče ne more k temu prisiliti, lahko pa zmagovalko napoti na VS ZN, ki sme proti neposlušni članici uvesti sankcije. Sarajevo se sicer nadejal več sto milijardam evrov vojne odškodnine. Če bi BiH zmagala pa bi o vojaški odškodnini odločali v posebnem sporu. Podobno tožbo je proti Beogradu leta 1999 podal tudi Zagreb, vendar ICJ tega postopka še ni začel.

ICJ pristojen za odločanje o tožbi BiH

Glede svoje pristojnosti v tej zadevi je sodišče zavrnilo argumente Beograda, da ICJ ni pristojen za odločanje o tožbi BiH. Kot je poudarila sodnica Higginsova, je Srbijo ves čas vojne v BiH oziroma v letih 1992-1995 zavezovala Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948.

Beograd je pristojnost ICJ izpodbijal iz dveh razlogov. Zatrjeval je, da ZRJ v času, ko je bila proti njemu podana tožba, ni bil član ZN in torej tudi ni mogel biti član statuta ICJ. In drugič, da ZRJ ni bil podpisnik konvencije ZN o genocidu.

ICJ: Črna Gora ni več subjekt v tem primeru

Sodišče je poleg tega danes odločilo, da Črna Gora, ki se je z referendumom maja lani osamosvojila od državne skupnosti SČG, ni več subjekt v tem primeru, saj je "pravno identiteto" nekdanje Jugoslavije očitno prevzela le Srbija. Je pa ICJ po poročanju srbske tiskovne agencije Beta mnenja, da si Črna Gora kljub temu "deli odgovornost" s Srbijo.

Črna gora, ki se je dva tedna po koncu glavne obravnave v tej zadevi maja lani na referendumu opredelila za neodvisnost, je decembra lani uradno zahtevala od ICJ, naj jo izvzame iz tožbe. V vlogi je izpostavila, da ima Srbija kot naslednica državne skupnosti SČG tudi državnopravno kontinuiteto s toženo ZRJ in zato prevzema vse njene pravice in obveznosti.

16-članski senat ICJ je glavno obravnavo o tej zadevi, ki ji predseduje Higginsova iz Velike Britanije, začel 27. februarja lani in jo končal slab poltretji mesec pozneje. Razsodbo je pravzaprav sprejel že 15. februarja letos. Eden od sodnikov, Gonzalo Parra-Aranguren iz Venezuele, se je zaradi slabega zdravja medtem umaknil iz zadeve, še en sodnik pa ni prisostvoval današnjemu branju razsodbe.