Idej za prihodnost EU ne manjka

Salzburg – Po "težkem" letu 2005, ko je doživela dvojno zavrnitev ustavne pogodbe na referendumih v Franciji in na Nizozemskem ter z veliko muko sprejela svoj večletni proračun, je Evropska unija z dvodnevno konferenco Zven Evrope v Salzburgu zagnala novo razpravo o svoji prihodnosti ter vanjo pritegnila tako politike kot tudi akademike in umetnike. Kljub različnim pogledom na pot iz nastale krize v dobi vedno večje globalizacije je ta pokazala nov optimizem in ideje za prihodnost.

EU se mora soočiti z globalizacijo, in to "čelno", s pomočjo svojih, evropskih vrednot in ščepcem kulture. "Vendarle smo v Evropi strokovnjaki za globalizacijo, navdahniti pa nas mora kultura," je bil prepričan avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, medtem ko mora po prepričanju predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa EU nastopiti "s sporočilom odprtosti, ne umika", globalizacijo pa poskušati upravljati s svojimi, evropskimi vrednotami. Pristop pri tem mora biti povsem pragmatičen. Lotiti se je treba vprašanj, kjer ljudje želijo več Evrope, je menil.

Barroso: Nadaljnje širitve z različnim tempom

"Strah pred socialnimi problemi je prikrit strah, ki je v ozadju vseh drugih problemov v EU. Ljudje želijo Evropo rezultatov, Evropo delovnih mest in rasti," je bil prepričan Barroso. Globalizacijo, ki jo ljudje pogosto krivijo za svoje probleme, moramo poskusiti izkoristiti v svoj prid, je nadaljeval. Pri tem je sicer opozoril na paradoks: mnogi ljudje menijo, da je to, kar bi lahko bila rešitev problemov, dejansko njihov vzrok. "Širitev EU in gospodarska liberalizacija notranjega trga dajeta zagon gospodarski rasti, kar potrjujejo vsi statistični podatki," je povedal.

A skrbi in strahove državljanov je treba upoštevati, med drugim z drugačnim tempom pri nadaljnjih širitvah, je navedel kot primer. Poleg tega pa so tudi področja, kjer ljudje žele več Evrope, npr. v zunanji politiki, boju proti kriminalu in terorizmu ter energetski politiki.

Globalizacija je gonilna sila rasti

"Pomembne so pragmatične rešitve, ne pa govorjenje o krizi," verjame tudi nizozemski premier Jan Peter Balkenende. "Med Brusljem, Strasbourgom in ljudmi so velike razdalje, a vezni elementi so vrednote, izobrazba, kultura. "Čeprav je Nizozemska ustavni pogodbi EU rekla "ne", ni nihče proti Evropi - ljudje preprosto verjamejo, da prehitro raste: "Prihodnost vidijo v Evropi, a ob potrditvi nacionalne identitete, kjer pa je pomembna tudi kultura."

Hkrati, je nadaljeval, nam globalizacija ponuja številne priložnosti, tudi tesno sodelovanje z Indijo in Kitajsko. "EU je socialno tržno gospodarstvo, pogum pa moramo imeti, da razložimo ljudem, da je globalizacija gonilna sila rasti," je pristavil še Barroso. "Evropske tradicije imajo smisel in nanje moramo biti ponosni," je tudi poudaril na tej, kot je sam dejal, "skupinski terapiji s prispevkom glasbe".

Evropski info kanal?

"Že od vsega začetka je za Evropo ključna kultura. Pomembno je, da vemo, kje so naše korenine, kje smo in kam gremo. Nikdar ne smemo sprejeti ameriške kulturne dominacije, treba je gojiti evropsko kulturo. Tudi sam pogledam kakšen ameriški film, a Obupanih gospodinj ni na mojem programu," je bil jasen tudi Schüssel. V tem duhu je podal še povsem konkretno idejo: oblikovanje evropskega informacijskega kanala.

"Najstarejši časopisi v Evropi - Neue Zürcher Zeitung in The Times - sta še iz Mozartovega časa. Zakaj ne bi te tradicije gojili in še razširili na evropski info kanal? Ta verjetno ne bi bil drag, morda bi stal 80 milijonov evrov," je ocenil kancler, ki sicer ideje podrobneje ni razdelal. EU javnega televizijskega programa novic nima, pozna pa Euronews, ki je v zasebni lasti.

O ustavi junija in po njem

Po načrtih avstrijskega predsedstva EU bo sicer odločitve o nadaljnji razpravi o prihodnosti EU pa tudi o ustavi sprejemal junijski vrh povezave, salzburška konferenca pa je bila začetek širših razprav, ki bodo predstavljale tudi vložek za junijski vrh. Delo pa se bo nadaljevalo tudi po juniju, je v Salzburgu napovedal finski premier Matti Vanhanen. Finska bo namreč predsedovanje EU prevzela v drugi polovici leta 2006.