Tiskane izdaje
Bagdad − Iraške oblasti še naprej bijejo boj s pripadniki skrajne sunitske milice Islamska država (IS) − še do nedavnega Islamska država Iraka in Levanta (Isil) −, ki so preplavili sever in zahod države, na zasedenem območju v Siriji in Iraku razglasil Islamski kalifat, zdaj pa grozijo s pohodom na Bagdad in strmoglavljenjem šiitske vlade premiera Nurija al Malikija.
Ta se upira na različne načine, med drugim s poskusi, da bi med zaveznike sunitske milice vnesel razkol. Maliki je tako vsem plemenskim skupnostim in posameznikom, ki so se skupaj z IS zoperstavili njegovi vladi in si pri tem rok niso umazali s krvjo, obljubil amnestijo, pozneje pa jo je ponudil še nekdanjim vojaškim častnikom.
Nadaljuje se tudi protiofenziva iraške vojske. Ta je danes z letali napadla skupino sunitskih skrajnežev, ki je poskušala znova zavzeti naftno rafinerijo pri kraju Baidži severno od Bagdada. Pri tem je po pisanju agencije AP umrlo 30 islamistov. Vladne sile in prostovoljci so sunitske borce pregnali tudi iz vasi Avja, rojstnega kraja pokojnega diktatorja Sadama Huseina, piše Reuters. Iraška vojska trdi, da nadzoruje že 50-kilometrski pas glavne ceste, ki mesto Samara povezuje z Avjo, vseeno pa večinoma sunitska naselja v koridorju ostajajo nenaklonjena vladnim silam, zato so njihovi konvoji pogosta tarča gverilskih napadov. V rokah sunitske milice sta poleg obsežnih območji na severu in zahodu države še vedno mesti Mosul in Tikrit.
Vojaški svetovalci, ki so jih v Irak poslale ZDA, menijo, da bodo iraške sile uspele ubraniti Bagdad, več težav pa bodo imele z vnovičnem zavzetjem že izgubljenega ozemlja. Tega po mnenju načelnika združenega poveljstva ameriške vojske, generala Martina Dempseyja, namreč ne bodo uspeli doseči sami. Krivdo za bliskovit napredek sunitske milice, ki se ji ni v prvih dneh ofenzive po robu postavil malodane nihče, je Dempsey pripisal odsotnosti vključujoče vlade, ki bi vsem glavnim iraškim skupnostim omogočala besedo pri odločanju. Dempsey zato meni, da bi morala vlada premiera al Malikija jasno nakazati, da je pripravljena oblast deliti tudi s suniti in Kurdi, sicer bo prihodnost Iraka precej temna.
Vprašanje je sicer, ali delitev oblasti iraške Kurde sploh še zanima. Z ofenzivo sunitske milice ter posledično politično in varnostno krizo, ki je oslabila Bagdad, se jim je namreč ponudila priložnost, da razglasijo dolgo želeno neodvisnost. Predsednik kurdske avtonomne regije v Iraku Masud Barzani je že opozoril, da je napočil čas, ko morajo odločiti o svoji usodi. »Ne smemo čakati, da namesto nas odločijo drugi,« je dejal. Parlamentu je predlagal oblikovanje neodvisne volilne komisije in ga pozval, naj zatem začne s pripravami na referendum o neodvisnosti. Že v sredo je poudaril, da je čas za odcepitev pravi, saj je Irak po ofenzivi IS že tako ali tako razdeljen. Poleg tega je zamisel še toliko bolj vabljiva, ker Bagdad še vedno ni pripravljen rešiti ozemeljskih vprašanj, niti odpraviti zamujanja s polnjenjem lokalnih proračunskih blagajn.
A Bagdad priprav na odcepitev kurdskega ozemlja po pričakovanju ne bo spremljal križem rok, še posebej zato, ker hočejo Kurdi obdržati nadzor nad z nafto bogato provinco Kirkuk. Premier al Maliki je tako že v sredo dejal, da nima nihče pravice izkoriščati trenutnega dogajanja v Iraku in da so poteze Kurdov neustavne. Na priprave iraških Kurdov na referendum so se z neodobravanjem odzvali tudi v Washingtonu, kjer menijo, da je enotnost Iraka ključnega pomena za boj proti sunitski milici.
Maliki se ne namerava odreči tretjemu mandatu
Kljub tako notranjim kot zunanjim pritiskom na Malikija, naj se umakne in s tem dopusti sestavo vlade narodne enotnosti, nič ne kaže, da se je premier pripravljen odpovedati še enemu mandatu, prav nasprotno. »Nikoli se ne bom odrekel kandidaturi za položaj premiera,« je v izjavi za javnost danes sporočili 64-letni šiitski premier, ki si je v zadnjih letih nakopal številne kritike, tudi znotraj njegovega šiitskega političnega bloka. Za kandidaturo se je odločil kljub obljubi, ki jo je dal pred leti, da se ne bo potegoval za tretji mandat. »Obljubil sem bogu, da se bom še naprej boril ob boku oboroženih sil in prostovoljcev, dokler naposled ne premagamo sovražnikov Iraka,« je še zapisal.
