Uradni Teheran očitno čaka, kaj mu bodo v zameno za spoštovanje zavez jutri med srečanjem na Dunaju ponudili predstavniki peterice držav, ki vztrajajo pri leta 2015 sklenjenem dogovoru. Francija, Združeno kraljestvo, Nemčija, Rusija in Kitajska bodo z gospodarskimi ukrepi poskusile prepričati iransko vodstvo, naj ne obupa nad skupnim celovitim akcijskim načrtom (JCPOA), iz katerega so se maja lani enostransko umaknile ZDA.
Pod drobnogledom bodo predvsem rezultati prizadevanj evropskih držav pri vzpostavljanju posebne namenske družbe Instex, s katero si želijo ohraniti možnost trgovanja z Iranom mimo ameriških sankcij in tako do določene mere omiliti njihov negativni učinek na iransko gospodarstvo.
Iranska pričakovanja
»Dogovor je še vedno mogoče rešiti, a naloga je zahtevna, veliko bo odvisno od tega, koliko gospodarske pomoči bodo preostale partnerice namenile Iranu,« je za Delo pojasnil Tom Plant, strokovnjak za proliferacijo in jedrsko politiko pri londonskem inštitutu Rusi (Royal United Services Institute). Po poročanju zahodnih medijev obstaja precejšnja verjetnost, da gospodarski ukrepi, vključno z vzpostavitvijo Instexa in z njim povezane večmilijonske kreditne linije, ne bodo izpolnili iranskih pričakovanj.
Teheran pričakuje od partneric, da bodo spoštovale svoj del dogovora, katerega pomemben del je spodbujanje gospodarske aktivnosti. Iransko gospodarstvo je v krizi, odkar so ZDA odstopile od jedrskega sporazuma in proti Teheranu znova uvedle stroge sankcije. Evropa, Kitajska in Rusija so v preteklosti obljubile, da bodo poskusile omiliti negativne posledice ameriških ukrepov, a do zdaj njihova dejanja niso imela večjega učinka na iransko blaginjo. Negotov je tudi učinek Instexa, ki ga bodo za zdaj uporabljali izključno za trgovanje s humanitarnimi proizvodi, kot so hrana, zdravila in zdravstveni pripomočki.
Opozorilo Teheranu
Srečanje na Dunaju bo pokazalo, kakšna bi lahko bila usoda iranskega jedrskega dogovora, predvsem pa, kateri od vpletenih strani je največ do njegovega preživetja. Pokazalo bo tudi, kako resne so iranske grožnje s širjenjem spornega jedrskega programa.
Evropski diplomati so v zadnjih tednih opozorili vodstvo islamske republike, naj ne krši določil jedrskega sporazuma, saj evropske vlade v nasprotnem primeru ne bodo imele druge možnosti, kot da proti državi uvedejo sankcije. Teheran je v začetku meseca napovedal, da bo 27. junija (torej danes) presegel 300-kilogramsko zgornjo mejo dovoljenih zalog obogatenega urana, a so predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) danes potrdili, da Iran od prekoračitve dovoljenih zalog loči še najmanj nekaj dni.
Ali Vaez, strokovnjak za Iran pri mislišču International Crisis Group, je pred kratkim za Delo povedal, da če se bo Iran še kdaj pripravljen pogajati, bo najprej obnovil svoj jedrski program in tako izboljšal svoj pogajalski položaj. »To pomeni, da bomo morali prestati še eno nevarno jedrsko krizo, preden se bodo vse strani znova vrnile za skupno mizo.«