Iran in Sirija naj zaustavita pretok orožja in bojevnikov

Ciudad de Guatemala/Bogota - Ameriški predsednik George Bush je v okviru svoje turneje po Latinski Ameriki v nedeljo zvečer iz Kolumbije prispel v Gvatemalo, kjer se bo sestal s predsednikom države Oscarjem Bergerjem, pogovori pa naj bi se vrteli predvsem o imigraciji in trgovini. Bush je že kolumbijski prestolnici Bogota Iran in Sirijo pozval, naj uresničita svoje napovedi z mednarodne varnostne konference v Iraku in zaustavita pretok orožja in tujih bojevnikov v Irak.

Še dodatne ameriške okrepitve v Irak in Afganistan

"Če res hočejo pomagati pri stabilizaciji Iraka, morajo narediti več stvari, kot je na primer omejevanje pretoka orožja in samomorilskih napadalcev v Irak," je novinarjem v Kolumbiji povedal Bush po sobotni mednarodni varnostni konferenci v Bagdadu. Ta je sicer potekala v znamenju medsebojnih obtožb ZDA ter Irana in Sirije, ki eden drugemu pripisujejo odgovornost za nestanovitne razmere v Iraku. Kljub obtožbam so predstavniki ZDA in Irana po daljšem obdobju prvič sedli za skupno pogajalsko mizo in se zavzeli za "boj proti terorizmu in okrepitvi varnosti" v Iraku.

Bush je v Bogoti tudi poudaril, da bi dodatnih 2400 ameriških vojakov v tej bližnjevzhodni državi, katerih namestitev je odobril pretekli konec tedna, delovalo kot podporne enote za 21.500 vojakov, ki naj bi jih v okviru njegove nove strategije za Irak namestili v tej nemirni državi. Poleg tega je ameriški kongres pozval, naj odobri financiranje namestitve omenjenih 2400 vojakov in 2200 predstavnikov ameriške vojaške policije, ki naj bi nadzorovali zapornike v Bagdadu.

Iz Bele hiše so medtem v nedeljo sporočili, da se bo v Afganistan podalo še dodatnih 3500 ameriških vojakov, s čimer se bo število pripadnikov ameriških sil povzpelo na 27.000, kar je največ od začetka ameriške invazije leta 2001. Po besedah tiskovnega predstavnika ameriškega sveta za nacionalno varnost Gordona Johndroeja je načrt del prizadevanj za usposabljanje in okrepitev afganistanskih sil, do tega pa prihaja pred predvideno spomladansko ofenzivo afganistanskih talibanov.

Bushevo turnejo spremljajo protesti

Busha so ob prihodu v Gvatemalo sicer pričakali številni protestniki, med katerimi so bili tudi indijanski Maji, ki nasprotujejo napovedanemu obisku ameriškega predsednika na nekaterih njihovih svetih mestih. Policija je že aretirala okoli 120 protestnikov, okoli 12 ljudi je bilo ranjenih. V okviru poostrenih varnostnih razmer so tamkajšnje varnostne sile zaprle središče prestolnice in avtocesto, ki vodi do letalskega oporišče, kjer je pristalo Bushevo letalo.

Sicer pa se je George Bush v včerajšnjem šesturnem postanku v kolumbijski Bogoti tudi zahvalil predsedniku Kolumbije za podporo v boju proti drogam. Velik delež proizvedene in preprodane droge je namreč namenjena ameriškemu tržišču. “Cenim vašo odločenost in sem ponosen, da vas lahko imenujem za osebnega prijatelja ter vašo državo za strateškega partnerja Združenih držav,“ je ameriški predsednik dejal kolegu na tiskovni konferenci.

Obisk ameriškega predsednika v Kolumbiji pa je potekal v senci škandala, in sicer zaradi domnevne povezave Uribejevih zaveznikov in desnih paravojaških enot. Uribe je na skupni tiskovni konferenci zanikal vsakršno povezavo med člani njegove vlade in vodi smrti. “Če so v tej vladi člani, ki so povezani z gverilci, bodo takoj odstranjeni iz svojih pisarn,“ je bil odločen kolumbijski predsednik.

Dolgoletno finančno in vojaško zavezništvo

Kolumbija je že vrsto let ameriška zaveznica v boju proti levo usmerjenim gverilcem in preprodajalcem droge. Nekateri ameriški demokrati so skeptični do zahteve po 3,9 milijarde dolarjev vredne pomoči za obdobje naslednjih sedmih let. Predsednik Bush je že povedal, da si bo prizadeval pridobiti podporo za nadaljnje financiranje, sicer pa je Kolumbija od leta 2000 prejela že milijarde dolarjev ameriških sredstev in vojaške opreme.

Scenarij, ki spremlja Bushevo latinskoameriško turnejo, se je ponovil tako v Kolumbiji kot tudi, kot smo že zapisali, Gvatamali. V Kolumbiji je Bushev prihod vzbudil številne proteste, tako da je za varnost ameriškega predsednika skrbelo 21.000 enot in 7000 policistov, policija pa je v nemirih, kjer so uporabili tudi solzivec, aretirala 25 protestnikov.