Tiskane izdaje
Dunaj – Maratonskih pogajanj med Teheranom in šesterico svetovnih sil o dolgoletnem sporu – iranskem jedrskem programu – kljub nedeljskemu izteku roka za dosego dogovora ni konec. A pogajalci so optimistični. Zaradi doseženega napredka so skrajni rok za sklenitev sporazuma znova prestavili.
Peterica stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov – ZDA, Rusija, Kitajska, Britanija ter Francija – in Nemčija so se s Teheranom dogovorile za štirimesečno podaljšanje pogajanj. Pogovori naj bi se znova začeli septembra, skrajni rok za premostitev razhajanj in sklenitev dolgotrajnega sporazuma pa je 24. november.
»Čeprav smo dosegli oprijemljiv napredek glede nekaterih vprašanj in sodelovali pri oblikovanju besedila sporazuma, pri nekaterih ključnih vprašanjih še vedno ostajajo široka razhajanja,« je ocenila koordinatorka srečanja, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton. Tudi ameriški zunanji minister John Kerry je izjavil, da je bil dosežen napredek, zato je pogajanja vredno podaljšati.
Za najtrši oreh velja iranska pravica do bogatitve urana ter z njo povezane raziskave in razvoj centrifug. Teheran trdi, da mora svoje sposobnosti bogatitve urana, ki bo služil kot gorivo za načrtovane jedrske elektrarne, razširiti, medtem ko šesterica pogajalk vztraja, da mora Iran te dejavnosti nemudoma zmanjšati. Iskre se krešejo tudi zaradi težkovodnega reaktorja v Araku, za katerega bi zaradi njegovega potenciala pridobivanja plutonija Zahod najraje videl, da ga Teheran zapre ali vsaj predela v »manj nevarnega«. Šesterica še zahteva, da Iran pristane na temeljitejše preiskave agencije ZN za jedrsko varnost. Z vsem tem bi se Teheran po njihovem mnenju namreč močno oddaljil od hitrega jedrskega preboja, mednarodna skupnost pa bi bila pred morebitnim napredkom pravočasno posvarjena.
Eno najzahtevnejših in najbolj kontroverznih nerešenih vprašanj je tudi umik sankcij, ki so prizadele iranske zmožnosti pridobivanja in trgovanja z nafto, Bela hiša pa vztraja, da jih bo odločno izvajala še naprej. ZDA zahtevajo tudi ureditev vprašanja balističnih raket, na katere bi lahko Iran pritrdil jedrsko konico, medtem ko Teheran trdi, da so njegove rakete del legitimne opreme varnostnih sil in noče pristati na zmanjšanje oboroževalnega programa. Še eno vprašanje, kjer se stališča pogajalcev razhajajo, je trajanje sporazuma. Zahod hoče, da bi kakršen koli sporazum trajal dve desetletji, Teheran je pripravljen sprejeti le petletni dogovor.
Med tokratnim krogom pogajanj preboja niso dosegli, a nekaj napredka so vseeno zabeležili. Kot so pred dnevi sporočili iz Bele hiše, je Iran sprejel ukrepe za nevtralizacijo nevarnejših zalog jedrskega materiala in ni namestil novih centrifug. Ustavil je tudi gradnjo jedrskega reaktorja v Araku ter pristal na širše in pogostejše inšpekcije. Največja razhajanja še ostajajo glede pravice do plemenitenja urana. Teheran vztraja, da za program bogatenja urana potrebuje približno 190.000 novodobnih centrifug, Washington pa je dal vedeti, da več kot 2000 centrifug zanj ni sprejemljiva številka.
Podaljšanje pogajanj ponuja novo priložnost za dogovor, a uspeh še ni zagotovljen. Pritiski domače javnosti tako v ZDA kot v Iranu so namreč veliki: ameriški kongresniki, naklonjeni največjemu iranskemu sovražniku v regiji – Izraelu, grozijo z novimi sankcijami, del iranske družbe, ki v največji grožnji iranskim interesom vidi obraz Washingtona, pa odločno nasprotuje vsakršnemu dogovoru, ki bi mejil na popuščanje. A cena neuspeha bi utegnila biti visoka.
