Iranski jedrski spor: Čas je, da se spodbudne geste prelijejo v dejanja

Torkova nastopa ameriškega predsednika Baracka Obame in njegovega iranskega kolega­ Hasana Rohanija v generalni skupščini OZN sta še nekoliko okrepila optimistično vzdušje­ pred pričakovanim nadaljevanjem pogajanj o usodi iranskega jedrskega programa in spodbudila ugibanja o potencialnih kompromisnih rešitvah dolgoletnega spora.

Ofenziva šarma, s katero je teheranska oblast v zadnjih tednih tlakovala pot otoplitvi odnosov z Zahodom, se je nadaljevala tudi na sedežu Svetovne organizacije v New Yorku, kjer je novi predsednik islamske republike mednarodni skupnosti sporočil, da je Iran pripravljen na »časovno omejena in k rezultatu usmerjena« pogajanja, na katerih bi odpravili pomisleke glede dejanske narave spornega jedrskega programa. Zlasti v zahodnih prestolnicah namreč ne verjamejo zagotovilom, da je iranski razvoj atoma zgolj civilne narave, Rohani pa je v torek znova zatrdil, da Teheran ne namerava razvijati jedrskega orožja in da njegova država »ni grožnja svetu ali regiji«.

V svojem govoru je predstavil tudi osnovne prvine morebitne rešitve spora z Zahodom, po katerih bi ta v zameno za povečano transparentnost iranskih jedrskih­ aktivnosti islamski republiki priznal pravico do plemenitenja urana. Predstavniki pogajalske šesterice (stalne članice varnostnega sveta OZN in Nemčija) o slednjem še pred leti niso hoteli niti slišati, v zadnjih mesecih pa so omilili svoje stališče, predvsem glede plemenitenja urana do petodstotne stopnje. To je bilo mogoče razbrati tudi iz besed Baracka Obame, ki je v generalni skupščini spregovoril nekaj ur pred Rohanijem in ocenil, da je mogoč dogovor, po katerem bi Irancem v zameno za poostren nadzor njihovih jedrskih aktivnosti dovolili nadaljevanje spornega programa.

Pogajalski repertoar

Načelno pripravljenost ameriškega in iranskega voditelja za vnovičen zagon zastalih pogovorov bodo že danes v New Yorku preverili zunanji ministri Irana in pogajalske šesterice, pri čemer ni zanemarljiv podatek, da bosta tokrat prvič po šestih letih za isto mizo sedla prva diplomata Irana in ZDA, ki od islamske revolucije leta 1979 nimata neposrednih diplomatskih stikov in ju druži dolga zgodovina globokega vzajemnega nezaupanja. Naslednji mesec naj bi v Ženevi spet stekla jedrska pogajanja, njihovo izhodišče pa bodo bržkone kvečjemu malenkostno modificirani predlogi z zadnjega, aprilskega srečanja v Almatiju.

Takrat je bila šesterica v zameno za ustavitev plemenitenja urana do 20-odstotne vsebnosti izotopa U-235, zamrznitev vseh aktivnosti v podzemnem objektu Fordo blizu Koma in privolitev v učinkovit sistem mednarodnega nadzora pripravljena dovoliti Iranu nadaljevanje plemenitenja urana do petodstotne stopnje, primerne za civilno rabo (v jedrskih elektrarnah ...), in obdržati del ustvarjene zaloge 20-odstotno oplemenitenega urana, medtem ko bi moral ostanek pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) izročiti tretji državi.

Prav zaloga 20-odstotno oplemenitenega urana bo ena izmed ključnih točk vsakih nadaljnjih pogajanj o rešitvi iranske jedrske enigme. Po podatkih IAEA ima Teheran trenutno 186 kilogramov materiala, ki ga je mogoče, če bi se za to odločil, v razmeroma kratkem roku oplemenititi do več kot 90-odstotne stopnje, primerne za vojaško rabo. Iranci sicer že lep čas zadržujejo to količino pod mejo 240 kilogramov (toliko je potrebno za izdelavo bombe), ki so jo Izraelci­ razglasili za »rdečo črto«, katere prestop bi sprožil njihov vojaški odgovor, ves na novo proizvedeni 20-odstotno oplemeniteni uran pa predelujejo v trdno obliko za izdelavo »nenevarnih« gorivnih plošč za raziskovalne jedrske reaktorje.

Poleg tega bodo mednarodni pogajalci precej pozornosti namenili usodi težkovodnega reaktorja v Araku, ki bo predvidoma operativen prihodnje leto, Irancem pa bi lahko odprl pot do plutonijeve bombe, in kapaciteti iranskih obratov za plemenitenje urana, z omejitvijo katere bi si Zahod zagotovil nekaj dodatnega časa za pripravo odgovora, če bi se v Teheranu nenadoma odločili zagnati proizvodnjo visokoobogatenega urana. Na drugi strani vodstvo islamske republike ne skriva, da je njihov poglavitni cilj čimprejšnja odprava kazenskih ukrepov, ki so v zadnjih letih predvsem prek omejevanja izvoza nafte in plina ter finančnega poslovanja močno prizadeli iransko ekonomijo.

Pristriči peruti jastrebom

Kljub visokim pričakovanjem in načelni pripravljenosti na dogovor bo usoda pogajanj odvisna predvsem od tega, ali bo obema stranema uspelo obrzdati skrajneže v svojih vrstah in jim preprečiti še eno torpediranje dialoga. V iranski vladajoči eliti ne manjka nasprotnikov popuščanja Zahodu, na Belo hišo pa poleg domačih jastrebov pritiska predvsem njen najtesnejši bližnjevzhodni zaveznik. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je tako Rohanijev nastop v generalni skupščini pospremil s svarilom mednarodni skupnosti, naj se »ne pusti preslepiti«, in z zahtevo po vztrajanju pri vojaški grožnji, kar sicer ni presenetljivo, saj bi (tudi zmeren) napredek za pogajalsko mizo močno ošibil njegov vpliv na stališča Washingtona.